70 odstotkov minimalne plače, ne bo ustavilo zapiranja espejev

»Negativni trendi po svetu se nadaljujejo, edine pozitivne novice prihajajo iz Kitajske, kjer se življenje v provinci Hubej, postopno vrača v normalno stanje. A ne pozabimo, to je mogoče le zaradi mogočnih ukrepov, predvsem pa zaradi odgovornega ravnanja prebivalcev.« S temi besedami je včeraj ob 11. uri novinarsko konferenco odprl Jelko Kacin, uradni govorec kriznega štaba, ki ga je vlada sicer ukinila.

Smernice t.i. proti korona paketa, ki jih je vlada sprejela na skoraj pet ur in pol trajajoči seji, določajo zakonske in finančne ukrepe za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu v trenutni krizi. Teža tega paketa naj bi znašala okoli dve milijardi evrov, kmalu pa naj bi bile pripravljene smernice za oblikovanje naslednjega oziroma naslednjih dveh proti-koronskih paketov, je pojasnil Matej Lahovnik, vodja strokovne skupine, ki je paket ukrepov pripravila.

Delovna skupina vlade bo predvidoma danes zvečer objavila besedilo zakona, ki ga bo vlada obravnavala na petkovi seji ter predala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Ne glede na to, da gre za smernice in jih je v tem trenutku še težko komentirati, smo za mnenje vprašali profesorja na Katedri za mednarodno ekonomijo in poslovanje Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Črta Kostevca, ki opozarja, da je v ukrepih veliko neznank.

Samozaposleni tokrat niso izločeni

Smernice predvidevajo tudi pomoč samozaposlenim, katerih problematika je v zadnjem času dvigala največ prahu. »Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo s posebno izjavo razglasili prizadetost zaradi krize,« je dejal premier Janša.

Glede na podatke iz baze AJPES je bilo marca do danes iz registra izbrisanih skoraj 1.400 espejev. To je tretjino več kot februarja, četrtino več kot januarja in dobro petino več kot marca lani. Marca še ni konec, pričakovati je, da se bo številka izbrisanih espejev še povečala. Na mizi je še več kot 200 neobdelanih vlog za izbris, pravijo tamkajšnji zaposleni. Poleg tega se slednji zdaj soočajo še s preklici izbrisa, saj so si nekateri samozaposleni, po objavi smernic ukrepov – premislili.



»Espeji so zelo specifična pravna forma, katere prednost je, med drugim, to, da jo je relativno lahko zapreti in kasneje spet odpreti,« pravi dr. Črt Kostevc in dodaja, da velika večina storitvenih espejev, ki nimajo osnovnih sredstev večje vrednosti na espeju, to lahko naredi čez noč in ne bo utrpela dodatnih stroškov.

»Prihranki so v mesečnih socialnih prispevkih in akontaciji dohodnine. Torej, čeprav so številke visoke in kažejo nizka pričakovanja in stisko posameznih espejev, gre številke jemati nekoliko z rezervo. Vsaj zaenkrat. Trend vsekakor ni obetaven. V kolikor gre za redne espeje in ne popoldanske espeje, je to vsekakor bolj zaskrbljujoče«.

Se pa dr. Črt Kostevc strinja, da znesek 70 odstotkov minimalne plače (torej približno 500 evrov) ne bo pomenil prekretnice za vse espeje. Ne bo torej popolnoma ustavil njihovega zapiranja in potencialnih prehodov med brezposelne, ker je prenizek.

Nemškega zneska (9.000 – 15.000 evrov enkratne pomoči za tri mesece) si sicer ne moremo privoščiti, bi pa vlada verjetno morala prag postaviti na minimalno plačo, a samo za polne espeje, ki so bili pred 10. marcem »aktivni«. (t.j. imeli prihodke vsaj v sezoni v letu 2019, plačujejo prispevke, davke itd.).



Prav tako meni, da je pomoč pri delu fiksnih stroškov (najemnine, krediti, potencialno energetika) vredna razmisleka, je pa ta del tehnično zahtevnejši od »lump sum« zneska, ki se ga namenja samozaposlenim in tudi potencialno manj socialno pravičen.

»Osnova pri pomoči mora biti namreč enaka obravnava prejemnikov in potencialnih prejemnikov, kar je lahko vprašljivo za espeje, ki ne najemajo prostorov oziroma nimajo kredita.« Ti bodo v podrejenem položaju pri prejemanju pomoči, čeprav ravno tako nimajo rednega toka prihodkov ali pa sploh nimajo prihodkov v teh mesecih. »Smiselno bi bilo narediti shemo reševanja fiksnih stroškov, a ta zahteva vzpostavitev registrov, pregledov in nadzora, kar jemlje čas in kapacitete.«

Civilne iniciative zdaj opozarjajo na problem kmetov

Iz smernic ukrepov je vprašljiva predvsem zgodba kmetov, podarjajo različni predstavniki civilnih iniciativ. Da je reševanje kmetov potrebno, se dr. Črt Kostevc strinja, a meni, da ta hip niso najbolj pereč problem v gospodarstvu.

»Če kaj, je povpraševanje po živilih v maloprodaji v času krize celo porastlo. Trpi kmečki turizem, trpi odjem živil gostinskih objektov, morda še kakšen drug segment kmetijstva, če so na primer ovirane vezi s tujino in so tja pogosteje prodajali,« pravi in opozarja, da bo to potrebno reševati v bližnji prihodnosti, a stanje se mu osebno ne zdi tako akutno kot stanje samozaposlenih predvsem v storitvenih dejavnostih.

Je dodatek za upokojence del politične kupčije med koalicijskimi strankami?

Vlada je predvidela tudi krizni dodatek za najšibkejše, ki ga bodo deležni predvsem upokojenci s pokojninami, nižjimi od 700 evrov. Po besedah premiera bodo sprejeti tudi ukrepi v pomoč kmetom, sorazmerni s tistimi, ki jih bo deležno gospodarstvo, saj je samozadostnost s hrano bistvenega pomena.

Dr. Črt Kostevc je mnenja, da so ukrepi, dasiravno zgodovinsko obsežni za slovenske razmere, celo malo konzervativni. »Država je razvezala mošnjiček in naredila nekaj smelih potez pri reševanju najbolj ogroženih, a bojim se, da to ne bo zadržalo toka,« pravi in dodaja, da ga bo verjetno upočasnilo, nikakor pa ne zajezilo.

»Za prvo silo bo, bodo pa potrebne nadaljnje poteze in ukrepi. V tej luči se sprašujem o smiselnosti dodatka za upokojence, če mu ne sledijo dodatki za druge socialno ogrožene skupine. Zdi se, da je dejstvo, da je ta dodatek prišel v prvi resnejši proti-koronski paket (PKP I) in ne PKP II ali III, del politične kupčije med koalicijskimi strankami.«

Argument, da gre za osebe z nizkimi prejemki, ki so se morale založiti z osnovnimi potrebščinami v luči epidemije, upokojencev namreč ne dela drugačnih od brezposelnih, mladih družin, invalidov in drugih.