Veste, kdaj vam na Kitajskem za vedno zaprejo vrata?

Če se bo kljub temu odločil stopiti v to areno, ne bi bilo slabo, če bi si prej kupil nekaj knjig – tistih o zgodovini kitajske civilizacije in nekaj o prihodnjih ambicijah azijske sile.

Nekje med preteklostjo in prihodnostjo je sedanja Kitajska z vsemi svojimi potrebami in priložnostmi. Za uspešno poslovanje na njenem trgu je dobro poznati prve in druge. Najpomembneje pa je imeti nekaj, kar lahko ponudiš Kitajcem. Znanje, tehnologijo, izdelek ali storitev je treba dobro primerjati s konkurenco in se vnaprej zavedati, da je Kitajska podobna trgovski Meki. Vsi so tam. Na vprašanje, »ali je še kaj prostora zame«, je odgovor vedno pritrdilen. Toda previdno s šaljivimi pripombami. Kitajci jih lahko razumejo dobesedno in zaprejo vrata. Za vedno.

Reuters

Stisk roke ni več moralni pečat

Največji mit, ki mu občasno potrjujejo tudi sami Kitajci, je ta, da je na Kitajskem dogovor pomembnejši od pogodbe. Obljube se menda ne sme pozabiti in stisk roke pomeni, da sporazum potrjuje tudi moralni pečat. Morda je bilo nekoč res tako. Nekoč pred davnimi časi. Zdaj je kitajski poslovnež prisiljen na različne načine preživeti, in kolikor manjše je njegovo podjetje – in ga država zato tudi manj ščiti – toliko bolj je pripravljen na vse. To je treba upoštevati vnaprej, zato je treba preveriti, s kom se sploh začenjate pogajati. Številni gospodarstveniki se pritožujejo, da so jih na Kitajskem ogoljufali, ne glede na to, ali so prodajali ali kupovali, in žal je to stranski učinek velikanske dinamike kitajskega razvoja. Treba je vedeti, da je v tej državi boj za obstanek neusmiljen in da zato pogosto ne moremo več govoriti o tisti moralni sestavini poslovanja, o kateri Kitajci pogosto poudarjajo, da je posebnost njihove kulture. Dobro je vzpostaviti medsebojno zaupanje s partnerjem, vendar je treba upoštevati, da je to dolgotrajen proces, ki se morda nikoli ne bo zares končal. Kitajska je kolektivistična družba, vendar samo toliko časa, dokler se neka oseba ni prisiljena vprašati o svojih osebnih interesih in svojem preživetju. Takrat se spremeni v ultraindividualistično džunglo, v kateri ni več pravil igre. Nato vsak določa svoja pravila.

Preberite tudi:

Kako poslovati z: KITAJSKA

Znanje ne prenese meja, modrost ne mara varčevanja

Ali bo Evropa gradila svojo »svilno pot«

Reuters