Srbija, evropska država pred vrati Unije

Stanka Pejanović pravi, da poslovanje v Srbiji ni bistveno drugačno od poslovanja v katerikoli drugi evropski državi, saj je Srbija del Evrope in del evropskega tržišča s prav toliko specifičnostmi, kolikor jih ima katerikoli drug narod naše celine.

»Srbija ni v Evropski uniji. Kdaj bo, je zame manj pomembno kot to, koliko se sprejemajo evropske vrednote. Menim, da je bilo v tej smeri že veliko storjenega in da gre država z velikimi koraki naprej,« je povedala generalna direktorica Gorenja Srbija ter dodala, da bi bila lahko Srbija vzor tudi nekaterim državam, ki so že v Uniji. »Menim, da se Srbija lahko z marsičim pohvali. A najpomembneje je, da so ljudje končno ozavestili to, da je Srbija del Evrope in mora biti tako tudi integrirana, ne glede na čustva nekaterih posameznikov, ki so pač del naše folklore in tudi to je treba sprejeti.«

Ljubo Vukelič

V Srbiji več kot 1,5 milijona delujočih Gorenjevih aparatov

Gorenje je izkoristilo tisti del zavesti velikega dela Srbov, ki se ni spremenil vse od davnih dni življenja v skupni državi. »Za našo blagovno znamko je pomembno, da so številne generacije zrasle z Gorenjem, ki je tukaj prav toliko prisotno kakor v Sloveniji, saj smo bili del velikega skupnega tržišča,« je povedala direktorica Pejanovićeva. »Gorenje je eden od neobhodnih delov vsakega gospodinjstva. Izračunali smo, da je v Srbiji več kot 1,5 milijona naših delujočih aparatov. Ni gospodinjstva, da ne bi imelo vsaj en Gorenjev aparat, zagotovo pa so taka, ki jih imajo še več.«

Stanka Pejanović, direktorica Gorenja Srbija in članica uprave Gorenje: še nikoli se mi ni zgodilo, da bi nekdo iz političnih krogov moje podjetje kakorkoli priganjal ali v kaj silil.     

Gorenje je investiralo v Srbijo okoli 140 milijonov evrov. S tem je postala ta država njegova druga proizvodna lokacija.

»Zelo smo ponosni na vse kapacitete v Srbiji, začenši s tovarno v Valjevu, ki je največja in za skupino pomembna proizvodna destinacija, saj tam proizvajamo hladilnike, ki jih prodajamo po vsem svetu, kjerkoli ima Gorenje svoje prodajne operacije. Potem sta tu še tovarna grelnikov vode v Pazovi pa Zaječar, kjer imamo najmlajšo tovarno z najmlajšimi zaposleni. Zdi se mi, da je povprečna starost okoli 30 let. V tovarni dodelujejo pralne stroje za rusko tržišče, imajo tudi izvrstno proizvodnjo umivalnikov in pomivalnih strojev pa tudi dele opreme za kopalnice in kuhinje z našo lastno tehnologijo. Imamo več kot 150 modelov in možnost, da naredimo, karkoli oblikovalec nariše.«

Vse to obenem priča o kapacitetah Srbije kot poslovnega partnerja ter cilja za tuja vlaganja, ki jim je država odprla vrata bolj na široko, kakor pa so to storile številne članice EU.

Ljubo Vukelič

Do podjetja v 24 urah

Ustanovitev podjetja vzame v Srbiji 24 ur. S pomočjo gospodarske zbornice, niza agencij, strokovnih in panožnih združenj, razvojne fundacije, organov lokalne samouprave, bank ter ministrstva za gospodarstvo in regionalni razvoj gospodarstva je procedura zagona poslovanja v Srbiji enako preprosta kakor v večini evropskih držav.

Trenutno ljudje odhajajo iz Srbije. Delovna sila migrira na tista tržišča, kjer je cena dela višja.

Ko pa sem Stanko Pejanović vprašala, kaj je največja težava poslovanja v Srbiji, je izpostavila potrebo po večji predvidljivosti. »V mislih imam predvidljivost poslovnega okolja,« je pojasnila. »Pod tem pojmom razumem tudi to, da v primeru nerešljive zadeve, ki konča pri arbitru, lahko računate na pravočasno rešitev. Tako lahko poslujete naprej in ne zaustavljate dnevnega poslovanja in operativnega dela tudi med sodnim procesom.«

Pejanovićeva poudarja pomembnost makroekonomske stabilnosti. A ne zgolj za Srbijo, ampak tudi za vso okolico. »Še vedno smo pod vplivom tečaja dinarja,« je povedala. »Seveda pa se ne mešamo v politiko Narodne banke, saj ima vsaka centralna banka obveznosti, ki jih mora izpolnjevati. Za Gorenje je predvsem pomemben stabilen tečaj. Glede na to, ali ste uvoznik ali izvoznik, vam bo bolj koristila depreciacija ali pa apreciacija valute. Predvsem pa bo za vas koristno, da je tudi ta stvar predvidljiva.«

Biznis je vedno hitrejši od politike

V pogovorih z manjšimi srbskimi podjetniki je pogosto slišati pripombe, da je vse v državi podrejeno politiki, še posebej vladajoči stranki. Toda direktorica Gorenja Srbija trdi, da se Srbija v tem ne razlikuje bistveno od drugih držav v tem delu Evrope. »Delala sem na tržišču Jugovzhodne Evrope ter poslovala z Albanijo in Bolgarijo. Menim, da je v tem smislu vse podobno. Politika in poslovanje morata iti z roko v roki. Politika mora ustvarjati pogoje za neoviran potek poslovanja,« je pojasnila. »Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se mi ni še nikoli zgodilo, da bi nekdo iz političnih krogov moje podjetje kakorkoli priganjal ali v kaj silil. Res pa je, da smo si v eni točki različni – v hitrosti delovanja. Biznis je vedno hitrejši od politike. Še posebej pa ne mara, da zadeve stojijo pri miru. Ampak tako je povsod. Gospodarstvo bi hotelo, da gredo stvari hitreje, brez zavor, toda sistem deluje po svojih zakonitostih.«

»Ali se vam nikoli ne zdi potrebno, da bi dvignili telefonsko slušalko in prosili za politično intervencijo?« jo vprašam. »Do zdaj se to še ni zgodilo,« je dejala, »ne vem pa, ali ne bo to morda potrebno že jutri. Če bi se to zgodilo, bi bilo po mojem mnenju najbolje napisati elektronsko pismo vodji kabineta premierke Ane Brnabić ter prositi za sprejem. Prepričana sem, da bi me sprejeli, saj je Gorenje tukaj dovolj uveljavljeno.«

Ljubo Vukelič

»Je katerakoli družba brez korupcije revna?«

Poslovna arena v Srbiji je v zadnjih 15 letih povsem zaživela. Tujemu podjetniku ni težko najti prostora na tukajšnjem tržišču. V pogovorih z meščani Beograda je pogosto omenjena korupcija kot neozdravljiva bolezen srbskega sistema. Številni lastniki zasebnih družb korupcijo dojemajo bolj kot dejstvo kakor pa vzrok za to, da se nekaj spremeni. Stanka Pejanović se o težavnosti korupcije najprej malce pošali z ugotovitvijo, da gre v tem prostoru pri tem za nekakšno tradicijo. Nato pa resno vpraša: »Ali ste kdaj opazili, da je katerakoli družba brez korupcije revna?«

Ustanovitev podjetja vzame v Srbiji 24 ur.

»S korupcijo bomo soočeni, vse dokler družba ne zagotovi višje cene dela – še posebej v nadgradnji sistema, ki se dotika zdravstva, izobraževanja, sodstva in policije,« je povedala. »To ni posebnost Srbije, ampak vseh revnih družb. Vzemimo na primer kirurga, ki ga od konca srednje šole pa do trenutka, ko lahko operira, šolamo približno 15 let. Po vsem tem pa mora delati v dveh bolnišnicah, da zasluži za dostojno življenje. Ali pa se raje odseli v tujino, ker tu ne dobi niti tisoč evrov plače. O vsem tem ne razmišljamo, dokler ne ležemo na operacijsko mizo in čakamo, da nas bo kdo operiral. Takrat bi dali vse in prodali vse, kar imamo, samo da bi plačali dobrega zdravnika. Tega pa ne doživljamo kot korupcijo, ampak naložbo v lastno zdravje.«

Delovna sila odhaja iz Srbije

Stanka Pejanović se zavzema za to, da se odgovornim dodelijo normalne plače, nato pa se sankcionira vsako odstopanje iz zakonskih okvirov.

Na naše vprašanje, kako težko je podjetju, kakršno je Gorenje, najti v Srbiji kvalitetno delovno silo, je zatrdila, da njeno podjetje ni imelo glede tega nikoli težav, da pa se stanje opazno spreminja.

»Trenutno ljudje odhajajo iz Srbije,« pravi Pejanovićeva. »Delovna sila migrira na tržišča z višjo ceno dela. Čas, ko je bila Srbija poznana kot trg s poceni delovno silo, pa je večinoma za nami. O tem priča tudi januarski dvig minimalne cene dela. Delodajalska združenja in sindikati so bili namreč pri vprašanju, ali je treba povišati ceno dela, tokrat prvič na isti strani. Srbija počasi postaja trg, ki je znan ne po ceneni, ampak kvalitetni delovni sili in ki se izobražuje na dobrih fakultetah s področja elektoinženirstva, robotike in strojništva.«

Gorenje intenzivno išče kvalitetne kadre. Kot prvo podjetje je z ministrstvom za izobraževanje podpisalo sporazum o dualnem izobraževanju, da bi postalo del sistema, v katerem se mladi izobražujejo pri teoretičnem pouku in vzporedno s praktičnim poukom pri delodajalcu. »Mladim ne želimo zgolj omogočiti dela v Srbiji, ampak povsod, kjer Gorenje posluje,« je povedala Pejanovićeva.

V pogovoru o mladih v Srbiji in kvaliteti znanja, ki ga lahko tukaj dobijo, Stanka Pejanović izrazi svoj optimizem glede prihodnosti države. Po njenem je možno, da so prav težave, ki so v Srbiji pestile številne generacije (sankcije, hiperinflacija in zaprte meje), okrepile ljudi, ki so praviloma briljirali v svojih strokah, čim so šli iz okvirov svoje države. »Morda je prav to razlog, da se v Srbiji že v srednji šoli veliko otrok zelo izkaže, da zmagujejo na svetovnih tekmovanjih v matematiki, fiziki in drugih vedah. Zagotovo so nosilci industrijske revolucije 4.0. Vendar se o tem v medijih ne piše kaj dosti, saj v njih praviloma prevladujejo negativne novice,« je povedala. Kot primer navede informacijske zmogljivosti, ki nekemu informacijskemu podjetju iz Novega Sada omogočajo, da upravlja termoelektrarno v Kanadi.

Ljubo Vukelič

Kje so težave?

Za tuje podjetje, ki hoče poslovati na srbskem trgu, so vsi ti elementi zelo pomembni. Čeprav se Gorenje Srbija tega zaveda, to še ne pomeni, da se podjetje ne sooča s težavami. »Tu gre za problem različnih hitrosti, o katerem sva se že pogovarjali,« pravi Stanka Pejanović. »Zelo si porizadevamo, da bi se pospešile stvari v zvezi z regulacijo parafiskalnih dajatev.« Pri tem misli na ekološko takso, za katero Gorenje na leto porabi skoraj tri milijone evrov. Ta dajatev tvori kar 12 odstotkov maloprodajne cene. »To je zelo visoka cena,« je povedala Pejanovićeva. »Enaka taksa tvori v Evropi nekaj manj kot 2,5 odstotka cene izdelka. Visoka dajatev je posledica tega, da jo mora plačati zelo malo pojetij.«

Gorenje se zavzema, da bi bila vsa podjetja enakopravno vključena v obveznost dajatve, ne glede na to, ali jih obravnavajo kot tuja ali kot domača podjetja. Prav tako se zavzemajo za izvzetje ekološke takse iz davčne osnove. Obstoječi sistem omogoča, da nekdo ustanovi podjetje ter nato kjerkoli v svetu najde podjetje, ki zanj proizvaja, a ker je »domača trgovska znamka«, je izvzet iz določenih parafiskalnih dajatev. Gorenje pa velja za tujo blagovno znamko – pa čeprav v Srbiji zaposluje okoli tri tisoč delavcev – in je že samo zaradi tega v zelo neugodni situaciji, kar se tiče, na primer, ekološke takse.

Vse to, meni Stanka Pejanović, so rešljivi problemi in prehodne bolezni družbenoekonomskega organizma v razvoju. »Pomembno je povedati, da je Srbija naredila pomembne korake na seznamu doing business Svetovne banke, ki ocenjuje gospodarsko okolje,« je povedala. »Tukaj je še veliko prostora za napredek, saj je bila startna pozicija v preteklosti slaba. Prostor za napredek pa Srbija išče v prihodnosti in si za to zelo aktivno prizadeva. Po mojem mnenju je ob prihodu na trg zelo pomembno, da se človek pozanima, katere organizacije mu lahko pomagajo pri izvedbi poslovne ideje. Poleg tega je glede na vrsto projekta možno tudi subvencioniranje. Pri prvi in drugi tovarni smo izkoristili del subvencij za nove zaposlitve. Tovrstne subvencije so verjetno še na voljo – zagotovo v nerazvitih občinah. In obstajajo posebne platforme za nerazvite občine, ki jih morajo vlagatelji dobro preučiti.«

Za odprtje podjetja zgolj sto dinarjev

V Srbiji je po podatkih portala Novipodjetnik.si registriranih več kot 1500 slovenskih podjetij. Ta so del svoje proizvodnje preselila v Srbijo zaradi relativno poceni in izobražene delovne sile, pa tudi zaradi številnih prostotrgovinskih sporazumov, ki veljajo v Srbiji, kot sta, recimo, sporazum z Rusijo in Turčijo ter možnost brezcarinskega izvoza za skoraj 5000 proizvodov v ZDA. Tuja podjetja, piše srbska agencija Moja Firma, najpogosteje odprejo družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), saj jo je najlažje ustanoviti. Za odprtje je namreč treba odšteti le sto srbskih dinarjev (80 evrskih centov). Pravijo, da je postopek ustanovitve podjetja precej poenostavljen, potrebujete pa sedež za podjetje, računovodjo ter banko, v kateri boste odprli poslovni račun. Za ureditev vse potrebne papirologije lahko za 50 do 100 evrov najamete kakšno izmed agencij, ki vse uredi v nekaj dneh, je pisal srbski časnik Blic. Tujec, ki ustanovi podjetje v Srbiji, je lahko direktor podjetja, ne da bi bil v njem dejansko zaposlen. Podjetje z organizacijsko obliko d. o. o. ima enake obveznosti in dolžnosti kot podjetje z omejeno odgovornostjo v Sloveniji, je pojasnjeno na spletni strani Novipodjetnik.si.

Že veste, kako poslovati na Balkanu?

PKZ - partner projekta

Ljubo Vukelič