Savdska Arabija: Kje so tržne priložnosti?

Trg zalivskih držav je precej odprt, dobra in konkurenčna roba lahko vedno najde kupca, pravi Ivan Fornazarič, direktor in lastnik podjetja Gorica Group. Temu pritrjuje tudi Karin Šimonka, soustanoviteljica podjetja Indy & Pippa, ki jo je presenetila odprtost države do poslovanja in njihova ljubezen do blagovnih znamk: »Radi sodelujejo s tujino. Celoten Bližnji vzhod je odlično izhodišče za inovativne blagovne znamke, ki obračajo poglede kupcev zaradi dobre embalaže in kakovostne vsebine. Potrošniki tam obožujejo kombinacijo dobrega in lepega.«

Razmere v Savdski Arabiji so se zaradi finančnih težav začele spreminjati. Država se vse bolj odpira za izdelke, ki prihajajo iz Indije in Kitajske.

Čeprav niso naredili analize tega trga, Karin Šimonka pravi, da so v komunikaciji s kupci v Savdski Arabiji in na obisku te države spoznali, da se tudi tam povečuje ozaveščenost ljudi o zdravi prehrani: »Zanimajo se za ekološko pridelano hrano in presenetljivo tudi za prehrano brez mleka in brez rafiniranega sladkorja. Radi kupijo najboljše sestavine in izdelke, imajo kupno moč, zato so se odločili tudi za naš sladoled Indy & Pippa.«

Reuters

Kje na savdskem trgu so slovenska podjetja?

Največ v Savdski Arabiji poslujejo podjetja iz strojne in elektroindustrije, tista, ki se ukvarjajo s projekti notranjega opremljanja (hoteli, športni objekti) in industrija gradbenih materialov, pa tudi nekateri proizvajalci oken. »Spremembe nastajajo tudi v turizmu, vse pomembnejša postajata IT in inženiring,« pripoveduje Ante Milevoj, vodja Centra za mednarodno sodelovanje na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Pogosto pa so slovenska podjetja del konzorcija ali delujejo kot podizvajalci v poslih, ki jih pridobijo tuja podjetja. 
Uroš Merc, predsednik uprave Bisola, pravi, da zaključujejo »megavaten projekt ter postavljajo sončno elektrarno na švedski ambasadi v Riadu«, posel z obnovljivimi viri pa gre dobro tudi v Omanu in Jemnu.

Čas pridobivanja dovoljenj so skrajšali za 92 odstotkov – licenco lahko dobite v le štirih urah.

Iskraemeco, d. d., eden izmed vodilnih ponudnikov rešitev pametnega merjenja, je v Savdski Arabiji navzoč že 25 let. »Savdska Arabija je za Iskraemeco zelo pomembna država, s projekti, ki jih imamo na trgu, se aktivno ukvarjam. Da bi izpolnili potrebe edine elektrodistribucije v državi, SEC (Saudi Electricity Company), smo razvili tudi števce, ki ustrezajo njihovim zahtevam. SEC si z uvedbo pametnega merjenja prizadeva olajšati upravljanje vse večjega povpraševanja po energiji v hitro rastočem gospodarstvu,« pravijo v Iskraemecu. Omenjeno podjetje je leta 2015 s SEC vstopilo v obsežen projekt uvedbe pametnega merjena na področju industrije, »od takrat z elektrodistribucijo intenzivno in redno sodelujemo«.

Osnove poslovanja v Savdski Arabiji.

Zalivske države so, zaradi svojih zmožnosti in načrtov po modernizaciji, zelo atraktivne za poslovanje in Iskraemeco je navzoč na vseh omenjenih trgih. V zadnjem času pa so se razmere v Savdski Arabiji zaradi finančnih težav začele spreminjati. Država se vse bolj odpira za izdelke, ki prihajajo iz Indije in Kitajske, opažajo v Iskraemecu.
Tam je imel lastno podjetje tudi Rudis. Na trgu, kjer brez lokalnega partnerja poslovanje ni mogoče, so vztrajali od tri do štiri leta, lani so podjetje zaprli. Zaprtju podjetja v Savdski Arabiji je botrovalo dejstvo, da se Rudis ukvarja z odžvepljevanjem dimnih plinov iz termoelektrarn, kar v Savdski Arabiji počno z morsko vodo.

Reuters

Privabiti želijo mala in srednje velika podjetja

Program Savdska vizija 2030 stavi na mala in srednje velika podjetja. Te so prioriteta, je na lanskem odprtju Minskega foruma dejal savdski minister za trgovino Majid Al Qassab in izdal enajst novih dovoljenj za mala in srednje velika podjetja. »Nova pobuda za licenciranje je zasnovana tako, da pomaga vzpostaviti zasebni sektor in se odmakniti od čezmernega zanašanja na prihodke od nafte«, je dejal Ghassan Al-Sulaiman, guverner podjetja Monsha'at. To pobudo je navdihnila vizija 2030, ki bo v Savdsko Arabijo pomagala privabiti najboljše ume v svetu, prenašala znanje, razširila gospodarstvo, povečala prispevek malih in srednjih podjetij k BDP in ustvarila delovna mesta za Savdijce, je poročal portal Arab News.
Največjo rast pričakujejo v industriji znanja, saj imajo mlado in izobraženo prebivalstvo, ki se ponaša z eno najvišjih stopenj sprejemljivosti digitalnih tehnologij na svetu, za znanje pa so značilne majhne in srednje inovativne družbe. »Savdska Arabija ponuja izredne priložnosti za tuje inovatorje in vlagatelje. To je neverjetno dinamičen trg z mladim podjetniško nagnjenim prebivalstvom in precejšnjim latentnim povpraševanjem v visoko rastočih panogah. Vemo, da imamo talent – naša naloga zdaj pa je, da pomagamo zagotoviti priložnosti,« je dejal Ghasan Al Sulajman, guverner združenja za mala in srednja podjetja Monšat, in poudaril, da bi tuji podjetniki prinesli inovacije in strokovno znanje ter pomagali lokalnim mladi, da spoznajo priložnosti.

Reuters

Kje so ovire?

Največje ovire za vstop na savdskoarabski trg je papirna birokracija, pravita Nataša Turk in Ante Milevoj z GZS. Temu pritrjuje tudi Karin Šimonka, ki dodaja, da je veliko birokratskih ovir pri samem izvozu: »Za izvoz naših sladoledov smo potrebovali tako imenovani 'bill of lading' (dokument za ladijski transport), potrdilo o izvoru blaga (priskrbi ga gospodarska zbornica), zdravstveno potrdilo (priskrbi ga urad za varno hrano), certifikat o organski pridelavi in originalni račun.« Pojasnjuje, da poslovnega vizuma za eno leto ni težko dobiti, »vendar potrebuješ vabilo, ki ga mora potrditi podjetje, registrirano v Savdski Arabiji, to pa mora
potrditi zunanje ministrstvo ali gospodarska zbornica v Savdski Arabiji. Prav tako potrebuješ potrdilo GZS. Potni list mora biti veljaven vsaj eno leto in brez izraelskih vizumov. Najbližja pisarna za urejanje vizuma je na Dunaju, oni pa uredijo vizum na savdski ambasadi«. Turkova dodaja, da je treba vsak poslovni dokument treba overiti, kar je finančno in časovno zamudno.

Na vidiku neki novi časi …

Se pa poslovanje v tej zalivski državi spreminja tudi pri pridobivanju poslovnih dovoljenj. Čas pridobivanja dovoljenj so zaradi pritegnitve tujega kapitala skrajšali za 92 odstotkov – tako licenco pri savdskem organu za splošne naložbe (SAGIA) pridobite v le štirih urah, se je Sagia pohvalil na svoji spletni strani. Podjetja so pred tem morala investicijskemu organu predložiti osem dokumentov za izdajo dovoljenj, zdaj pa morajo predložiti le računovodske izkaze in overjeno komercialno registracijo. Dovoljenja po novem lahko podaljšajo kar na spletnem portalu naložbenega organa.

Program Savdska vizija 2030 stavi na mala in srednje velika podjetja. Ta naj bi pomagala privabiti najboljše ume v svetu.

Svetovalna hiša PwC pravi, da je Sagia dovolila projekte skladno z novim zakonom o tujih naložbah, ki v nekaterih sektorjih omogoča stoodstotno tuje lastništvo. Tudi tuji vlagatelji lahko odprejo prodajne, trženjske in upravne pisarne, ki dopolnjujejo industrijske ali neindustrijske projekte.
Sagia ima širok mandat o vseh zadevah, povezanih s tujimi naložbami v industriji, storitvah, kmetijstvu in pogodbenem sektorju. Sicer pa ravnanje družb v kraljevini določa leta 2016 sprejeti zakon o sodnih družbah. Tuja podjetja pa želijo privabiti tudi s spodbudami, kot so stoodstotno tuje lastništvo nepremičnin in podjetij v določenih panogah; nižje minimalne kapitalske zahteve in nobene omejitve glede repatriacije kapitala; sposobnost tujih investitorjev, da sponzorirajo tuje zaposlene; in davčne olajšave, če je družba registrirana v nekaterih gospodarskih mestih v manj razvitih provincah.

… a vsi tuji delavci jim niso pogodu

Je pa politika vse bolj neprijazna do tam živečih tujih delavcev – predvsem Indijcev, Etiopijcev in drugih, ki želijo v državi, bogati z nafto, zaslužiti za preživetje. »Pričakujemo, da se bo stopnja izgube delovnih mest tujcev letos še povečevala,« je v poročilu zapisal Mohamed Abu Basha, ekonomist v investicijski banki EFG-Hermes v Kairu. Trend je pripisal zviševanju pristojbin, prizadevanjem za nacionalizacijo delovnih mest in »šibkemu« gospodarskemu ozadju. Vlada je julija 2017 začela nalagati pačilo sto rialov (23 evrov) na vzdrževane družinske člane tujih delavcev, ki živijo v Savdski Arabiji. Pristojbina naj bi julija 2020 znašala 400 rialov na mesec (92 evrov), je poročal Bloomberg. Časopis Al Watan je zapisal, da bi se število tujcev, ki naj bi jih nadomestili s Savdijci, lahko zmanjšalo za 70 odstotkov.

PKZ - partner projekta

Reuters