Kje v Koreji so priložnosti za slovenska podjetja

V letu 2017 je izvoz blaga dosegel 509,6 milijarde evrov, uvoz pa 400,3 milijarde. Presežek Južne Koreje v blagovni menjavi je lani znašal 109,4 milijarde evrov oziroma 8,1 odstotka BDP. Največ so izvozili električne in elektronske opreme, strojev, vozil, ladij ter mineralnih goriv. Uvozili pa so predvsem mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, optično, tehnično in medicinsko opremo ter železo in jeklo.

Kako uspešno vstopiti na južnokorejski trg

Sogovorniki poudarjajo pomen osebnih stikov in odnosov med poslovnimi partnerji, upoštevati pa je treba tudi določena pravila poslovnega obnašanja. Na Spiritu Slovenija podjetjem pri vstopu na katerekoli trge, še posebej pa na bolj oddaljene, svetujejo, naj se o teh trgih dobro poučijo in naj se vstopa ne lotevajo nepremišljeno, temveč sistematično.

Spirit Slovenija: Ovire za slovenska podjetja so predvsem oddaljenost trga, kulturne razlike in nepoznavanje jezika ter poslovnih običajev.

Pri tem jim lahko pomaga tudi izobraževalni program International Trade Management (ITM) – Vodenje izvoznega poslovanja, ki ga izvaja agencija in velja za enega najučinkovitejših mednarodnih izobraževalnih programov s področja mednarodne trgovine. Slovenskim podjetjem je program, ki ga izvajajo v sodelovanju s švedsko fundacijo ITM Worldwide Foundation, na voljo od leta 2006. »Podjetja prvih štirih generacij kažejo odlične rezultate poslovanja v tujini – 35 podjetij je v treh do petih letih po udeležbi v programu ITM vstopilo na 63 novih tujih trgov in prihodke iz poslovanja na tujih trgih v povprečju povečalo za 40 odstotkov,« pravijo v Spiritu Slovenija.

Pixabay

Predsednik Evropske gospodarske zbornice v Koreji Christoph Heider, ki je bil lani na delovnem obisku v Ljubljani, svetuje tudi vključitev v evropski program Gateway. Tega namreč vodi EU, ki je izbrala potencialna področja za rast, med njimi tudi organske pijače in hrano, oblikovanje, obnovljive vire energije … Meni, da je morda najbolj smiselno, da podjetje, ki želi na korejski trg, poskusi srečo prek tega programa, saj dobi tudi finančno svetovalno podporo ter neposredno povezavo s korejskimi podjetji.
Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektorja in slovenski konzul Južne Koreje v Sloveniji, predlaga, da analizirajo svoje kompetence, jih primerjajo s korejsko konkurenco, in »če ugotovijo, da imajo potencial, naj se odločijo za vstop na ta trg. Trg je urejen in sprejema najboljše. Potreben je le pogum.«

V tradicionalnem IT-sektorju ni prostora

Glavni trgi za vlaganje so centri za zagonska podjetja in grozdi, specializirani za določene panoge, razlaga Christoph Heider. Korejci ciljajo predvsem na inventivna podjetja, ki želijo priti v Korejo, za kar jim ponujajo tudi denarne spodbude. Ampak Korejci podobno kot Kitajci stavijo na svoje tehnološke rešitve. Na tem trgu pa lahko tuje podjetje uspe le s kakšno posebno aplikacijo ali rešitvami za računalništvo v oblaku. V tradicionalnem IT-sektorju ni prostora. V Koreji namreč ne dominira Googlov iskalnik, ampak lokalni Nava. Yahoo je celo zapustil korejski trg. Tudi banke imajo za svoje storitve raje korejsko programsko opremo. In ljudje. HWP je njihova različica Microsoftovega worda. »Novi evropski igralci bi težko prevzeli ta trg,« meni Heider.

Christoph Heider: Korejci ciljajo predvsem na inventivna podjetja, ki želijo priti v Korejo, za kar jim ponujajo tudi denarne spodbude.

Poslovne priložnosti obstajajo tudi na področju prehrane, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zelenih tehnologij, sodelovanja na področju avtomobilske industrije, pravi Marko Jare, vodja področja v Centru za mednarodno poslovanje pri GZS. Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc pa dodaja, da se za tuje vlagatelje ponujajo priložnosti tudi na koncu verige, v končnih izdelkih, predvsem na segmentu demografije (zdravila, pripomočki, pametne rešitve), medtem ko je pri elektroniki ali beli tehniki trg zasičen. »V primerjavi s Kitajsko je trg manj tvegan, korporativna kultura pa precej bolj agresivna,« dodaja.
V Spiritu Slovenija med zanimive sektorje prištevajo predvsem avtomobilske, logistiko, organsko prehrambeno industrijo, zdravstvo in medicinsko tehnologijo, industrijski dizajn, gradbeništvo in notranjo opremo, obnovljive vire energije – predvsem zelene in okoljske tehnologije.
Heiderja so ob obisku v Sloveniji prepričali tudi mali slovenski vinarji in propolis.

Katere so največje ovire za vstop na južnokorejski trg

»Ovire za slovenska podjetja so predvsem oddaljenost trga, kulturne razlike in nepoznavanje jezika ter poslovnih običajev,« pravijo v Spiritu Slovenija. Sicer pa določila prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Južno Korejo, ki je bil podpisan leta 2011, evropskim podjetjem bistveno lajšajo dostop na tamkajšnji trg, vlagateljem pa omogočajo lažje naložbe v tej hitrorastoči azijski državi. Pozitivni učinki sporazuma, ki med drugim ureja medsebojne odnose na področju intelektualne lastnine, javnih naročil, politike konkurence in trajnostnega razvoja, so že vidni. Blagovna menjava med državami EU in Južno Korejo se je od uveljavitve sporazuma povečala. Je pa še potencial za izboljšave. Leta 2012 je Spirit Slovenija v okviru slovensko-korejske poslovne konference sklenil memorandum o sodelovanju z eno najpomembnejših gospodarskih organizacij, korejskim združenjem uvoznikov Koima, s katerim obe instituciji pomagata podjetjem pri vstopu na trg.

Na korejskem trgu tuje podjetje lahko uspe le s kakšno posebno aplikacijo ali rešitvami za računalništvo v oblaku. V tradicionalnem IT-sektorju ni prostora.

V Spiritu pravijo, da se je od leta 2011 do danes na portal Izvozno okno v zvezi z vstopom in poslovanjem v Južni Koreji obrnilo šest slovenskih podjetij, ki so jim svetovali o vstopu ali izvozu na južnokorejski trg, izpolnjevanju dokumentacije, statusu pooblaščenega izvoznika, preverjanju porekla blaga iz Južne Koreje, izvozu mobilne hiške, pridobitvi uvoznega dovoljenja in omejitvah pri vnosu hrane v Južno Korejo.
Južna Koreja, ki sledi tehnološkemu razvoju, je v zadnjih 25 letih zelo napredovala. »Njihova tehnološka razvitost je na višjem nivoju kot naša,« opaža Petrič, ki je tudi častni konzul Južne Koreje v Sloveniji. »Danes imajo Korejci 631 robotov na 10.000 zaposlenih, Nemčija 309, Slovenija 137 in EU povprečno 99, svetovno povprečje pa je 74 robotov na 10.000 zaposlenih. Korejci se zavedajo, da se prebivalstvo stara in zato veliko vlagajo v avtomatizacijo in robotizacijo,« pojasnjuje. Dodaja, da je morda tudi »zato malo poskusov slovenskih podjetij pri konkretnih investicijah našega znanja na korejskem trgu. Če obstajajo specialne tržne niše in know-how, kar je Kolektor imel in ima, pa skozi procese avtomatizacije in ob velikem korejskem trgu lahko naredimo uspešno podjetje.« Se pa nanj kot častnega konzula obračajo: »Nasvet je preprosto dati in ga dam. Ne morem pa dati poguma za odločitev vstopa na korejski trg. Tega mora imeti vsak, ki se za to odloči.«

Do registracije podjetja v štirih tednih

Predsednik Evropske gospodarske zbornice v Koreji Christoph Heider pravi, da za poslovanje v Južni Koreji posamezniki potrebujejo delovni vizum. Zaprositi morajo za delovno dovoljenje, odpreti bančni račun, šele ko dobiš davčno številko, lahko registriraš podjetje. Registracija traja okoli štiri tedne, to je zelo hitro, pravi Heider. Seveda pa je to odvisno tudi od vrste posla. Če bi želeli uvažati otroška oblačila, ne morete le registrirati podjetja in najeti delovne sile, ampak je treba vsak kos oblačila testirati, in šele ko so pripravljeni vsi certifikati, ki jih podeljuje Južna Koreja, lahko podjetje začne prodajo.

PKZ - partner projekta

Pixabay