Kje na ruskem trgu so priložnosti za slovenska podjetja

Po podatkih portala Izvozno okno je Rusija lani uvozila za 210,5 milijarde evrov blaga, izvozila pa za 313 milijard evrov. Presežek v blagovni menjavi je znašal 102,5 milijarde evrov ali 7,4 odstotka BDP. Najpomembnejši izvozni trg je bila Kitajska, kamor so izvozili 10,8 odstotka celotnega izvoza. Sledijo Nizozemska, Nemčija, Belorusija in Turčija.

V Rusiji so priložnosti na področju investicij; predvsem v energetiki, predelavi odpadkov, prenovi kanalizacij, vodovodov in drugih infrastrukturnih projektih.

Najpomembnejši uvozni trg leta 2017 je bila Kitajska, od koder so uvozili 21,2 odstotka celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, ZDA, Belorusija in Italija. In kje so priložnosti za slovenska podjetja?
Po besedah prvega moža Rika Janeza Škrabca imajo med slovenskimi podjetji v Rusiji največ priložnosti tista, ki imajo v tej državi lastno proizvodnjo ali jo načrtujejo. Politika nadomeščanja uvoza z domačo proizvodnjo namreč daje bistvene prednosti izdelkom, ki so proizvedeni v Rusiji. S tem se podjetja tudi izognejo pastem in nejasnostim sankcij, ki so še vedno v veljavi med Zahodom in Rusijo, ter volatilnosti rublja.

Kakšne so osnove poslovanja v Rusiji?

Vstop na ruski trg pa mora biti strateška odločitev, opozarja Esad Ajeti, direktor podjetja Asad, kar pomeni delo na dolgi rok, s finančnimi vložki in usposobljenimi kadri za delo na ruskem trgu. Prevečkrat pa je praksa slovenskih podjetij, da se udeležijo kakšne od delegacij ali gredo na en sejem in potem odnehajo. »Hitro se v Rusiji nič ne zgodi, potrebno je potrpljenje,« pravi. Dodaja, da je na ruskem trgu ogromno priložnosti, v vseh panogah, toda pridobivanje poslov je povezano z visokimi stroški.

Reuters

Koliko vodke se spije na sestankih v Rusiji?

Butična tržna niša

Odkar za Rusijo veljajo ekonomske sankcije, se je ponudba blaga iz uvoza na trgu zmanjšala. Posledično Rusi razvijajo domačo proizvodnjo, država spodbuja projekte, ki nadomeščajo uvoz, predvsem proizvajalce hrane in zdravil.

Po podatkih portala Izvozno okno je Rusija lani uvozila za 210,5 milijarde evrov blaga, izvozila pa za 313 milijard evrov.

Ajeti meni, da ima na tem področju kar nekaj slovenskih podjetij realne možnosti za uspeh – tudi proizvajalci kmetijske opreme.
Žal pa so slabost slovenskih proizvajalcev majhne količine in previsoke cene, meni sogovornik: »Vstop v katero od ruskih trgovskih verig namreč pomeni, da pričakuje ruski uvoznik prodajo vsaj enega izdelka na dan v vsaki od nekaj tisoč trgovin. Trgovinska veriga Pjatoročka ima sedem tisoč prodajaln v Rusiji in drugih državah nekdanje Sovjetske zveze. Ker je količinsko takšna dobava blaga za slovenske proizvajalce nerealna, ostanejo možnosti butične prodaje.«

Ste osvojili ruski jezik? To znanje naj bi bilo precej koristno na ruskem trgu .... Več preberite TU.

Močna konkurenca

V Rusiji so priložnosti tudi na področju investicij.

Učinkovita načina za iskanje poslovnega partnerja v Rusiji sta udeležba na specializiranem sejmu in organizacija poti v izbrano rusko regijo s predhodnim dogovorom za srečanje z izbranimi in preverjenimi podjetji v izbrani panogi.

Predvsem v energetiki, predelavi odpadkov, prenovi kanalizacij, vodovodov in drugih infrastrukturnih projektih. A brez finančnega inženiringa ni nobenih možnosti za pridobitev infrastrukturnih projektov, opozarja Ajeti. Največji konkurenti slovenskih podjetij v Rusiji so po njegovih besedah podjetja iz zahodnih držav, Japonske, Južne Koreje, Turčije in Kitajske pa tudi iz nam podobnih držav, kot so Češka, Slovaška, Poljska. »Vsi ponujajo tehnični in finančni inženiring. Če hoče slovensko podjetje delati tovrstne projekte v Rusiji, se mora obrniti po pomoč na SID ali se sprijazniti s statusom podizvajalca podjetju, ki je nosilec projekta,« razlaga.

PKZ - partner projekta

Reuters