Kdo si še upa poslovati v državi pod sankcijami?

Da ZDA s sankcijami mislijo resno, dokazuje nedavna aretacija glavne finančnice podjetja Huawei Meng Wanzhou, ki so jo prijeli v Kanadi zaradi sumov o kršenju sankcij proti Iranu. ZDA zahtevajo izročitev Wanzhoujeve, ki je hči ustanovitelja in izvršnega direktorja Huaweia Ren Zhengfeija, nekdanjega inženirja osvobodilne vojske, ki naj bi bil tesno povezan s kitajsko komunistično partijo. Sumničavost pri poslovanju Huaweia z Iranom, kljub sankcijam, je tlela dlje časa, pravosodno ministrstvo pa je pregled poslovanja začelo aprila. Kitajski proizvajalec pametnih telefonov ZTE je že bil kaznovan za 1,2 milijarde dolarjev za prodajo blaga Iranu in Severni Koreji.

Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu: Iran se bo ekonomsko še bolj približal Kitajski in Rusiji, kar se dogaja zadnjih deset let.

Posebni poročevalec Združenih narodov Idriss Jazairy je drugi sveženj ameriških sankcij proti Iranu označil za »nepravičen in škodljiv«, ki »uničuje gospodarstvo in iransko valuto, s čimer bo milijone ljudi pahnjenih v revščino, saj si ne bodo mogli privoščiti osnovnih dobrin«. Zato je pozval ZDA, naj dovolijo uvoz kmetijskih pripomočkov, hrane, zdravil in medicinskih pripomočkov ter nujna plačila zanje. »Sankcije morajo biti pravične. Ne smejo trpeti nedolžni ljudje,« je opozoril Jazairy. Drugi sveženj sankcij je osredotočen na sektorje energetike, bančništva, ladijskega transporta in ladjedelništva.

Trump ogroža svetovne posle

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je sporočil, da Iran zaradi obnove sankcij ni zaskrbljen, cilj ZDA pa je po besedah državnega sekretarja Mika Pompea »prisiliti Iran, da za vedno opusti svoje zunanje dejavnosti in se začne obnašati kot normalna država«. Napovedal je, da ZDA za nakup iranske nafte začasno ne bodo sankcionirale sedem držav, ki so za šest mesecev izvzete iz sankcij. Izjema naj bi veljala za Turčijo, Italijo, Indijo, Japonsko, Grčijo, Kitajsko in Južno Korejo, je poročala tiskovna agencija Reuters. Sankcije sicer vplivajo na več kot 700 posameznikov, organizacij, letalske družbe, 70 finančnih podjetij, 14 največjih bank … ZDA obljubljajo, da bodo kršitelje kaznovale. Trump, ki je svoje ideje o trgovini zgradil v 80. letih in se od njih vse do danes ni oddaljil, je vsem, ki bi kršili sankcije, zagrozil celo s prepovedjo poslovanja v ZDA in izločitvijo iz globalnega finančnega sistema, ki ga obvladujejo združene države.

Na slovensko gospodarstvo sankcije neposredno ne bodo imele večjega vpliva, saj je trgovina z Iranom precej majhna.

John Bolton, Trumpov svetovalec za nacionalno varnost, se je pobahal, da bodo »Evropejci videli, da je v njihovem interesu, da se pridružijo nam«, in ne nadaljujejo uresničevanja dogovora iz leta 2015, po katerem so velike evropske korporacije v Iranu podpisale za milijarde dolarjev pogodb.
Vračajo se sankcije iz leta 2013, je splet okoliščin za ameriški nacionalni radio NPR orisal Richard Nephew, vodilni strokovnjak ameriške skupine, ki se je z Iranom pogajala o jedrskem programu. Navrgel je tudi, da ZDA za tak korak niso imele podpore mednarodne skupnosti, kar je napaka.

Neuspešni evropski ščit

Evropa se je sicer trudila zaščititi svoja podjetja in interese v Iranu. Bruni Le Maire, francoski minister za finance, je dejal, da se »moramo Evropejci boriti za ohranitev gospodarske suverenosti«. Nekateri evropski politiki so opozorili, da bi morali na ZDA pritisniti podobno kot v času Clintonovih sankcij nad Kubo v 90. letih. Močan pritisk je nekatera evropska podjetja zato izvzel iz sankcij. Carl Bildt, sopredsedujoči evropskemu svetu o mednarodnih odnosih in nekdanji švedski premier, je opozoril, da bodo sankcije najbolj prizadele države zunaj meja ZDA. »To je velik izziv,« se je za televizijsko hišo NBCstrinjal Sanam Vakil, profesor z Johns Hopkins School v italijanski Bologni, a opomnil, da je ameriško gospodarstvo desetkrat večje od iranskega tako po vrednosti kot velikosti, zato je pametneje poslovati z ZDA kot z Islamsko republiko.
Richard Grenell, ameriški ambasador v Berlinu, pa je v tvitu opozoril (twitter je priljubljeno sredstvo ameriške administracije, preko katerega (svetovno) javnost obvešča o dogajanju), naj »nemška podjetja, ki poslujejo z Iranom, nemudoma prekinejo sodelovanje«.
Evropski boj za pravdo je bil neuspešen. Bolj odločno sta se sankcijam uprli Kitajska in Turčija, ki sta ZDA zabrusili, da se ne bosta podredili. V luči trgovinske vojne med Washingtonom in Pekingom se Kitajska še bolj zavzema za poslovanje z Iranom. Pa tudi Rusija in Indija.

Velika podjetja bežijo iz Irana

EU ni uspelo izvleči pravnega ščita, s katerim bi zaščitila svoja podjetja, ki poslujejo z Iranom. Mnoga evropska podjetja so zato sodelovanje z Iranom že prekinila.

Dušan Olaj, lastnik Duola: Če ne bi takrat zaprli podjetja, bi ga morali zdaj, kot to počno skoraj vsi.

Zaradi sankcij letalskima velikanoma Boeingu in Airbusu, ki sta leta 2015 z Iranom sklenila posel za prodajo 80 in 100 letal, grozi izguba nekaj milijard dolarjev. Alarm se je sprožil tudi v francoskem energetskem velikanu Total, ki je podpisal pogodbo za zemeljski plin v vrednosti pet milijard ameriških dolarjev.
Nemški Volkswagen je v Iran že prenehal izvažati avte. Tudi težkokategorniki Peugeot, Renault in Deutsche Telekom so se umaknili že maja. Francoska letalska družba Air France in britanska British Airways sta prenehali leteti v Iran – tudi zato, ker je povpraševanje po letih v Teheran zelo majhno. Iransko nafto bo prenehal uvažati tudi danski A.P. Moller-Maersk.
Umaknili so se tudi General Electric, Siemens in švedski Volvo, ki tako opušča proizvodnjo tovornjakov v Iranu. »Zaradi sankcij in vsega, kar počnejo ZDA, bančni sistem ne deluje. Ne moremo dobiti plačila,« je dejal tiskovni predstavnik Volva Frederic Iverson.

Katero slovensko podjetje ostaja v Iranu?

Slovenija je lani v Iran izvozila za 54,2 milijona evrov, kar to državo na lestvici slovenskih izvoznih trgov uvršča na 43. mesto. No, slovenska podjetja imajo na iranskem trgu velik ugled, še iz časov nekdanje Jugoslavije. Slovenija je politične in gospodarske odnose z Iranom obnovila po sklenitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu, po katerem je Iran omejil svoje jedrske dejavnosti v zameno za odpravo gospodarskih sankcij. Tako je naša diplomacija v okviru strateškega dokumenta mednarodni izzivi v Teheranu odprla veleposlaništvo, štiri slovenska podjetja Iskratel, Riko, Duol in Comita so v Iranu odprla skupno pisarno, Gorenjska banka in banka SID pa sta vzpostavili odnose z iranskim finančnim sistemom za plačilni promet in zavarovanje poslov. »Banka SID je odprla kreditno linijo z iransko banko Pasargad, ena izmed poslovnih bank pa je vzpostavila plačilni promet, kar je bil eden ključnih pogojev za izvajanje poslov v Iranu,« so nam pojasnili v banki SID. Se je pa v znak novih sankcij že v vmesnem obdobju večina podjetij umaknila iz Irana.

Evropa se je trudila zaščititi svoja podjetja in interese v Iranu, a je bila neuspešna. Mnoga evropska podjetja so zato sodelovanje z Iranom že prekinila.

»Nekatera podjetja še vzdržujejo svoja predstavništva, saj so investirala kar nekaj sredstev v pridobivanje poslov in ne želijo prekiniti stikov s svojimi strankami, vendar poslov večinoma ne izvajajo, še posebej tista podjetja, ki trgujejo tudi z drugimi državami ali potrebujejo finančne storitve za spremljanje svojega izvoza,« na vprašanje, ali še kdo vztraja v Iranu, odgovarjajo v banki SID.
Janez Škrabec, direktor Rika, je na Delovi konferenci Poslovna tveganja za slovensko zunanje gospodarstvo dejal, da so delovali v Iranu, ki je bil do ameriških sankcij obetaven trg, vendar zdaj ne vidi možnosti, da bi katero slovensko podjetje nadaljevalo delo tam. Povedal je, da ko so v Dubaju, kjer so v Riku videli priložnosti v inženiringu, na njihovi spletni strani videli, da imajo predstavništvo v Iranu, so jih obravnavali kot rizično podjetje. »In dvomim, da si kdo želi delati samo v Iranu. Ker so ZDA najmočnejša država, se vsi še vedno uklanjamo njeni politiki na evropski ravni,« je povedal Škrabec. Iz Irana se je umaknila tudi družba Sava Re, je na omenjenem dogodku dejal Marko Jazbec, predsednik uprave družbe: »Pazimo, kje poslujemo v kontekstu mednarodnih sankcij. Ko se bodo razmere uredile, bomo odnose s partnerji spet obnovili tudi tam.«
Sankcije so pregnale tudi Iskratel, ki je v Iranu sklenil posel modernizacije tamkajšnjega telekomunikacijskega omrežja. Še avgusta je glavni direktor Iskratela Željko Puljić za Delo povedal, da projekt pripravljajo normalno, je pa že tedaj nakazal, da bo prisotnost na iranskem trgu odvisna od sprejetja politike, odločitev in zaščitnih ukrepov EU. Kot je za Svet kapitala povedal Puljić, so »v skupini Iskratel projekte na iranskem trgu ves čas izvajali v skladu z vsemi veljavnimi mednarodnimi normami in omejitvami poslovanja. Ob uveljavitvi drugega svežnja ameriških sankcij proti Iranu smo zaradi visokega poslovnega tveganja za celotno skupino Iskratel ustavili tekoče poslovanje na tem trgu«.

Iz Irana se je že pred dvema letoma umaknil tudi Doul. Iz skupne pisarne so izstopili pred enim letom, nam je povedal lastnik Duola Dušan Olaj. Še pred uvedbo sankcij so konec leta 2017 zaprli podjetje v Iranu. »Ta trg ni upravičeval stroškov vstopa nanj,« Olaj pojasnjuje vzrok za zaprtje. Same sankcije pa samo potrjujejo vizionarstvo njihove odločitve. »Če ne bi takrat zaprli podjetja, bi ga morali zdaj, kot to počno skoraj vsi.« Kljub odpravi sankcij leta 2016 si podjetja niso delala utvar, da bodo vse stvari v Iranu potekale hitro in gladko. Iran je namreč daleč, stroški so visoki, težava je še vedno zunanja likvidnost, nekatere pomisleke niza Olaj. Notranje so Iranci sicer likvidni, dobiti od njih tujo valuto pa je nemogoče. Enako težavno je, če prideš s svojim denarjem, ker gre za rizično državo, je ponavadi strošek takega kreditiranja prevelik, razlaga.
Je pa v Iranu še vedno prisotna Krka. »Krka je v Iranu prek lokalnega partnerja prisotna že več kot 40 let. Največ prodamo zdravil na recept, in sicer pod našimi blagovnimi znamkami. V vseh teh letih so se v Iranu zgodile mnoge spremembe, ki se jim vedno prilagodimo,« na vprašanje, ali še poslujejo v Iranu in kako sankcije vplivajo nanje, odgovarjajo v Krki.

Iran v naročje Kitajske in Rusije

Kako bodo sankcije vplivale na naše gospodarstvo? Neposreden vpliv ne bo velik, saj je trgovina z Iranom precej majhna. Proizvode, s katerimi trgujemo, lahko nadomestimo na drugih trgih, posredno pa lahko imajo posledice, je prepričan nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič: »Škodile bodo tudi Sloveniji, predvsem posredno, prek prekinjenih evropskih poslov za avtomobilsko industrijo.

Željko Puljić, direktor Iskratela: Ob uveljavitvi drugega svežnja ameriških sankcij proti Iranu smo zaradi visokega poslovnega tveganja za celotno skupino Iskratel ustavili tekoče poslovanje na tem trgu.

Iranu sankcije ne bodo toliko škodile, ker uradni Teheran pospešeno krepi povezave z Rusijo in še zlasti s Kitajsko.« Tudi ameriška prepoved trgovanja z iransko nafto po Kuniču ne bo zadela cilja. Iransko nafto bo kupovala Kitajska.
To niso prve tovrstne sankcije za Iran. V 80. letih so sankcije sicer strmoglavile tedanji režim – da bi se to zgodilo zdaj, je malo verjetno, meni Kunič –, Iran pa je sankcije tedaj zaobšel s pomočjo tedanje Jugoslavije, ki je začela uvažati iransko nafto za svoje proizvode, je spomnil. »Nekateri proizvodi, ki so življenjskega pomena za Iran, kot so rezervni deli za naftno industrijo, so doslej vedno našli pot, kako obiti sankcije. Vedeti moramo tudi, da se bo Iran ekonomsko še bolj približal Kitajski in Rusiji, kar se dogaja zadnjih deset let. Iran ima že tradicionalno dobre odnose s Kitajsko, a jih ne obeša na veliki zvon, zato lahko večino proizvodov dobi iz Kitajske in deloma tudi Rusije,« razlaga sogovornik.
Ali sankcije potem bolj škodijo EU kot Iranu? »Iranu zagotovo zelo škodijo, kajti preiti iz ene ekonomske sfere v drugo je dolgotrajen in drag postopek. Zagotovo bodo sankcije škodile tudi EU, najbolj pa škodujejo ravnovesju na Bližnjem vzhodu, ki je krhko,« odvrne Kunič.
Kunič ne izključuje, da zaradi sankcij kje morda pričakujejo tudi nemire v državi, ki bi zrušili sedanji režim. Meni sicer, da je verjetnost za to majhna, če pa bi se zgodilo, »bi lahko nastal zelo velik kaos. Podoben, kot smo ga videli v Libiji, Siriji, Jemnu … In to ne bi bilo dobro za nikogar.«

Banke obrnile hrbet

Blagovna menjava med EU in Iranom je letos znašala dve milijardi evrov na mesec, a bo strmo upadla tudi, ker bodo podjetja uvažala manj iranske nafte. No, evropska komisija ima v rokavu drzen načrt – Evropska centralna banka naj bi Iranu za nafto plačevala neposredno v evrih in tako zaobšla ameriški finančni sistem. Omenjeni mehanizem, ki temelji na poplačilu iz dobav energentov, bi lahko pomenil spremembo, a kot pravijo v banki SID, to ni zelo verjetno zaradi prepovedi trgovanja z iransko nafto. Berlin, Pariz, London in Bruselj razmišljajo o sistemu blagovne menjave, ki ga je v času hladne vojne uporabljala Moskva, ki je iransko nafto menjavala z evropskimi dobrinami prek namenske družbe. »Evropa sicer išče tako rešitev, vendar je prešibka in premalo inventivna, da bi to lahko delovalo. Taki trgovski tokovi ne morejo ostati skriti in tudi ZDA tega ne bodo z veseljem tolerirale, ampak bodo storile vse, da to onemogočijo,« idejo, ki je bolj politično všečna z malo možnostmi, da preživi, komentira Kunič.
Evropska centralna banka in nemška Bundesbank sta drzno idejo označili za politično občutljivo. Evropska investicijska banka s sedežem v Luksemburgu pa je že prenehala dajati posojila evropskim podjetjem, ki poslujejo v Iranu, zaradi bojazni, da bi ogrozila zmožnost zbiranja denarja na ameriških trgih.
ZDA so Iran uradno odstranile iz Združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo (Worldwide Interbank Financial Telecommunication – Swift), s čimer so Centralni banki Islamske republike Iran onemogočile delo s finančnimi institucijami po vsem svetu. Iran bi lahko odgovoril s preklopom na kripto, na kar je namigoval že v začetku leta.