Kako poslovati z: RUSIJA

Konflikt v Ukrajini, vmešavanje v ameriške volitve, posredovanje v sirski vojni so le trije dogodki, ki so zaznamovali nove odnose med Rusijo in Zahodom. Ti niso najbolj prijateljski. Kljub temu pa Rusija ostaja pomembna trgovinska partnerica in trg za multinacionalke.

Milijarder in izvršni direktor finančne korporacije Carlyle Group David Rubenstein je pred dvema letoma za Bloomberg TV dejal, da je poslovanje v Rusiji preveč tvegano, zato ga ni tam.

Podjetja, ki poslujejo v Rusiji, niso imuna na geopolitične razprtije. Te lahko močno zamajejo njihov posel, posredno in neposredno. Čeprav je to, kot ugotavlja Harvard Business Review, redko, obstajajo primeri, ko se je ruska vlada neposredno vpletla v »zahodnjaške posle«. Leta 2014, ko so se zaradi priključitve Krima Rusiji izrazito poslabšali odnosi med ZDA in Rusijo, je Kremelj tožil McDonald's zaradi domnevnega kršenja vladnih varnostnih kod in celo začasno zaprl štiri restavracije zaradi domnevnih zdravstvenih kršitev.

---

Znate rusko? To znanje precej pripomore k bolj uspešnemu poslovanju.

---

Na to, da so ZDA in EU razširile sankcije, so ruske oblasti še istega leta odgovorile s preiskavo ruskega sedeža Ikee, ki se je že dolgo borila z vmešavanjem ruske vlade. Januarja letos sta dva uradna Microsoftova distributerja v Rusiji zaradi novih ameriških sankcij uvedla omejitve za prodajo programske opreme Microsoft več kot 200 ruskim podjetjem, je poročala tiskovna agencija Reuters.

---

Tveganja v Rusiji?

---

»Preveč tvegano, da bi bili tam«

Mnoga podjetja so v zadnjih letih opazila tudi vse večjo regulacijo – nenapovedane inšpekcije, nenadoma spremenjene zahteve za označevanje, grožnje z zakonodajnimi spremembami regionalne in zvezne vlade ter povečan pritisk na najem in proizvodnjo na lokalni ravni.

Ruska politična elita ostaja optimistična glede gospodarske rasti države, poslovna skupnost pa ravno ne. Ruski poslovneži in vlagatelji želijo strateško spremembo v politični strukturi države.

Zanimivo je, da vsi ti vdori v poslovne operacije običajno ne prihajajo iz Kremlja, temveč od lokalnih uradnikov, ki želijo okrepiti vez s Kremlinom v primerih mednarodnih napetosti, ugotavlja Harvard Business Review. Večina podjetij pa kljub negotovosti tveganja obvladuje. In Rusija v primerjavi z drugimi nastajajočimi trgi, kot sta Brazilija ali Nigerija, ostaja še vedno zelo privlačna zaradi velike populacije ter s tem povezane javne in zasebne potrošnje. Tako tudi ameriška korporacija Boeing ostaja v Rusiji. Ne nazadnje je pred šestimi leti sprejela načrt o več kot 27 milijard dolarjev vredni investiciji v prihodnjih 30 letih.
A vsi nočejo biti v Rusiji. Niti ni nujno, da bi bili tam. Milijarder in izvršni direktor finančne korporacije Carlyle Group David Rubenstein je pred dvema letoma za Bloomberg TV dejal, da je poslovanje v Rusiji preveč tvegano, zato ga ni tam. Zasebna ameriška kapitalska družba Blackstone je ruski trg zapustila septembra 2014, dva meseca preden je rubelj izgubil več kot polovico vrednosti v primerjavi z dolarjem, je pisala revija Forbes.

Še vedno lažje v Rusiji kot v Belgiji

V Rusiji je, ki je po zadnjem (pogosto kritiziranem) poročilu Svetovne banke »Doing business« (poslovati, op. a.) na 35. mestu, še vedno izjemno preprosto poslovati. No, vsaj lažje kot 16 drugih državah EU. Lažje kot v Belgiji, kljub mednarodnim sankcijam in zadržkom zaradi korupcije. Poročilo Svetovne banke je nekakšno vodilo za državne vlade, da prilagodijo politiko poslovanja in se na lestvici povzpnejo čim više. Ruski predsednik Vladimir Putin je že leta 2012 naložil vladi, da mora Rusija na lestvici do leta 2018 doseči 20. mesto. S 118. mesta na 35. so v nekaj letih prilezli s pomočjo reform skupaj z vzpostavitvijo sistema »vse na enem mestu« za registracijo podjetja, izboljšave davčnega sistema in odpravljanja nekaterih zamud pri izdaji gradbenih dovoljenj. Kljub izboljšavam se tuji vlagatelji še vedno pritožujejo, ker Moskva ni izvedla pomembnih reform za poslovanje podjetij. Opozarjajo, da se država preveč zanaša na prihodke od nafte in plina, daje preveliko vlogo vladnim podjetjem v gospodarstvu ...
Ruska politična elita ostaja optimistična glede gospodarske rasti države po finančni krizi, ki jo je prizadela med letoma 2014 in 2016 in sta jo povzročila padec cen nafte in propad ruskega rublja. Poslovna skupnost pa ni tako optimistična. Namesto tega ruski poslovneži in vlagatelji želijo strateško spremembo v politični strukturi države. To je pogoj za trajnostno gospodarsko rast, trdijo.

 

V Rusijo izvažamo več kot uvažamo

Ne glede na nekatere pomanjkljivosti pa Rusija še vedno ostaja pomembna poslovna partnerica EU. Pravzaprav je četrti največja trgovinska partnerica EU, čeprav se blagovna menjava med EU in Rusijo že od leta 2012 zmanjšuje – med letoma 2012 in 2016 je upadla za 44 odstotkov oziroma s 339 milijard evrov na zgolj 191 milijard. Še vedno pa ostaja največja investitorica v Rusijo – tri četrtine neposrednih tujih investicij v Rusiji je iz držav EU, med njimi največ investira Ciper.

Lani smo v Rusijo izvozili za 383 milijonov evrov blaga, uvozili pa za 294 milijonov.

Na ruski trg izvaža tudi Slovenija in izvoz je večji od uvoženih produktov iz Rusije. Lani smo v Rusijo po podatkih portala Izvozno okno izvozili za 383 milijonov evrov blaga, uvozili pa za 294 milijonov. Kar 41 odstotkov izvoza predstavljajo farmacevtski proizvodi, uvoz pa sloni na mineralnih gorivih in oljih. Čeprav blagovna menjava od leta 2013, ko smo izvozili za več kot milijardo evrov blaga, upada, je Rusija še vedno eden naših najpomembnejših poslovnih partnerjev. Konferenca Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo na Bledu, 10. oktobra 2018 V sodelovanju z Inštitutom za strateške rešitve (ISR) Svet kapitala v dvorani Poslovne šole IECD na Bledu pripravlja konferenco, na kateri bomo spregovorili o potencialih, ki se jih morajo zavedati slovenski podjetniki in izvozniki. Razglabljali bomo o finančnih tveganjih, ki predstavljajo morebiten neuspeh za doseganje finančnih ciljev in nepredvidene ovire. Pa tudi o operativnih tveganjih, s katerimi se srečuje vsako podjetje, a ostajajo mnogokrat prezrta. Dotaknili se bomo pravnega vidika operativnih tveganj ter tveganj zunaj ustaljenih slovenskih vzorcev. Na konferenci bomo poskušali razjasniti, na kaj je treba biti pozoren ob poslovanju z državami, ki prihajajo iz mednarodnega in kulturno drugačnega okolja, ter kako pristopiti do držav, ki so navajene drugačnih (poslovnih) okoliščin. Govorili pa bomo tudi o poslovanju z državami pod sankcijami. Še pred oktobrsko konferenco bomo zato v Svetu kapitala objavljali tematske članke v rubriki Kako poslovati z … ,v kateri bomo predstavili priložnosti in tveganja na Balkanu in tudi v bolj oddaljenih državah, kot so Kitajska, Mehika, Južna Koreja, Kitajska, Rusija in Japonska.

---

Bodite del konference Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo tudi vi in se povežite s tujino na pravi način. Prijavnico na dogodek lahko dobite TUKAJ.

---

PKZ - partner projekta