Kako poslovati z: JUŽNA KOREJA

Še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil korejski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca primerljiv z revnejšimi državami Afrike in Azije. In pred dobrim desetletjem je bila Južna Koreja po indeksu razvitosti človeškega kapitala (Human Development Index) popolnoma enaka Sloveniji, danes pa je uvrščena više od nje.

Korejo na žalost tuji investitorji pogosto spregledajo, saj jo večinoma zasenči Kitajska, včasih tudi Japonska. Kar je škoda, ker ima veliko ponuditi. Je večja kot Španija, tudi BDP na prebivalca je višji kot v Španiji.

Južna Koreja s 50 milijoni prebivalcev velja za enajsto največje gospodarstvo na svetu in četrto največje v Vzhodni Aziji ter spada med gospodarsko najbolj dinamične države na svetu. Številne študije uspeh Južne Koreje pripisujejo strukturnemu preoblikovanju politike, katere cilj je odpiranje države tujim trgom. In za preboj je najbolj zaslužna izvozno usmerjena politika.
Danes je država ena izmed desetih največjih izvoznikov na svetu. Trije največji južnokorejski izvozniki so iz avtomobilske industrije, dva iz elektronske industrije pa sta tudi na lestvici desetih največjih azijskih izvoznikov. Svetovno sta konkurenčni celo dve energetski podjetji. Južna Koreja spada tudi med države, ki za raziskave in razvoj namenjajo največji delež BDP – celo več kot ZDA in Japonska.

Shutterstock

Pogosto spregledana za investicije

Na 50-milijonski trg, ki je tudi eden najhitreje rastočih na svetu, izvaža 114 slovenskih izvoznikov, nam je povedal vodja področja v Centru za mednarodno poslovanje pri Gospodarski Zbornici Slovenije (GZS) Marko Jare. V Sloveniji pa je po podatkih baze GVIN 11 podjetij s poreklom kapitala iz Južne Koreje, dodajajo v Spiritu Slovenija.

Južnokorejci - Azijski Španci?

Ovir za vstop na korejski trg tako rekoč ni, pravi Jare, »če ne štejemo prisotne vse svetovne konkurence in dejstva, da so glavne trgovinske partnerice Koreje Kitajska, ZDA in Japonska«. Zaradi strateške lege – povezav s Kitajsko in Japonsko – je zanimiva za dobaviteljske verige, ki so vezane tudi na omenjeni tržišči, dodaja glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc.
Pa vendar Korejo tuji investitorji na žalost pogosto spregledajo, saj jo ponavadi zasenči Kitajska, včasih tudi Japonska. »Kar je škoda, ker ima veliko ponuditi. Je večja kot Španija, BDP na prebivalca je 30.000 dolarjev, kar je več kot v Španiji. Tudi glede velikosti jo morda evropska podjetja malo podcenjujejo. Rast BDP po sektorjih je nekaj pod tremi odstotki, kar je več kot v Evropi. Rast je pozitivna, čeprav je za korejsko vlado to malo, morda celo alarmantno nizko,« razlaga predsednik Evropske gospodarske zbornice v Koreji Christoph Heider.

Stojan Petrič: V Južni Koreji se nič ne zgodi čez noč, potrebna so leta trdega dela, vztrajnosti in naklonjenosti ter lojalnosti do kupcev, šele potem lahko začnemo graditi zgodbo o uspehu.

Evropska podjetja imajo namreč na korejskem trgu konkurenčno prednost, saj je evropsko blago izredno cenjeno, pravi Heider. Povpraševanje po evropskih izdelkih je veliko, če so kakovostni, imajo zagotovljen servis in ugled. Pravzaprav korejski potrošniki cenijo tuje proizvode bolj kot korejske. Zgolj to je dovolj zgovorno v prid priložnostim malim in srednje velikim podjetjem, ki so v nasprotju z avtomobilskimi giganti in telefonsko industrijo v manjšini. Največ evropskih podjetij, ki so prisotna na trgu, je nemških, ki tudi največ vlagajo, najbrž zavoljo avtomobilske industrije, sledijo Francozi in Angleži. Na Korejskem polotoku sta tudi dve slovenski podjetji – Kolektor in Cosylab.
Vsak mesec pet ali šest malih evropskih podjetij za raziskavo trga ali programsko opremo odpre podjetje v Južni Koreji. »Včasih morajo nekatera tudi zapreti vrata, saj na izredno konkurenčnem trgu, recimo, ne morejo uspeti v prodaji bele tehnike. Ta trg v 80 odstotkih obvladujeta LG in Samsung,« poslovno klimo opisuje Heider. Da bi bila evropska podjetja uspešna, morajo veliko vlagati v grajenje blagovne znamke, oglaševati. Mala in srednje velika podjetja za preboj potrebujejo okoli deset let, ocenjuje Heider. »Lažje je, če imate unikaten izdelek s področja, kjer konkurenca ni tako velika,« je opisal poslovne priložnosti ob našem obisku Južne Koreje.

Shutterstock

Kaj je treba vedeti o poslovanju v državi, ki je bila do 70. let prejšnjega stoletja celo industrijsko manj razvita od severne sestre? Nič, saj tako ali tako vsi naredijo veliko napak, se je glasil eden izmed hudomušnih odgovorov Korejcev. Ampak posel se sklepa drugače kot v Evropi. Nikoli, res nikoli ni pametno načeti politične razprave, ki vključuje odnos do Severne Koreje. Ali Japonske. Korejci namreč niso navdušeni, da bi nekdo, ki ni Korejec in ne govori korejsko, razglabljal o tem. Če pogovor vseeno nanese na omenjeni temi, se potencialni poslovni partner ne sme nikoli postaviti na stran Severne Koreje ali Japonske. Tovrstne pogovore je zato bolje pustiti ob strani.
Vedeti je treba tudi, da so Korejci izjemno zvesti, tudi državi. Država se je morala izviti iz primeža podobne gospodarske in politične krize v drugi polovici 20. stoletja kot Slovenija med letoma 2010 in 2013. Stojana Petriča, predsednika nadzornega sveta Kolektorja in konzula Južne Koreje v Sloveniji, je presunila pripadnost Korejcev, ki so v krizi priskočili državi na pomoč: »Zbrali so več kot 220 ton zlata in rešili državo, saj so tako zagotovili veliko posojilo mednarodnega sklada. Državi je uspelo predčasno poravnati svoje obveznosti kljub veliki azijski finančni krizi. V tem je velika vrednost naroda, ki se zaveda pomena neodvisnosti svoje države. Imam občutek, da Korejci postavljajo koristi države in skupnosti nad koristi posameznika. Smo si pa v marsičem podobni: imamo za sosede same velike države, smo izvozno usmerjeni, imamo podobna zgodovinska in razvojna izhodišča itd., le da so Korejci v zadnjih dvajsetih letih izredno hitro napredovali. Imajo industrijo, od katere je odvisen svet, zato je še kako pomemben politični mir na tem polotoku.«

Brez potrpežljivosti ne bo šlo

Predvsem pa je treba biti potrpežljiv pri sklepanju poslov, pravijo sogovorniki. »Veliko obiskov, veliko podanih analiz, predvsem za obstoječega lastnika. Prepričati ga, da svoje življenjsko delo preda Evropejcu, zahteva poseben napor,« o odpiranju podjetja v Južni Koreji pripoveduje Stojan Petrič, ki je postopek podrobneje opisal v knjigi Damoklejev meč. Za naložbo so se pri Kolektorju odločili že leta 1998. Petrič se spominja, da je nepoznavanje daljnovzhodne kulture, pravnega reda, načina trženja … postavljalo visoke zahteve pri pogajanjih: »Projekt je trajal skoraj dve leti, sama pogajanja so bila naporna, saj smo imeli na drugi strani starejšega lastnika, ki je iskal razvojnega partnerja. Kolektor je namreč kupil majhno podjetje, specializirano za proizvodnjo našega osnovnega programa, s prenosom nove tehnologije pa smo postali v naslednjih desetih letih največji ponudnik našega programa za avtomobilsko industrijo na korejskem tržišču.«

V Južni Koreji so tveganja zelo nizka!

Kolektor Sinyung danes ni samo proizvodni obrat, ima lastno trženje in je razvojni center za azijsko tržišče, postopoma pa se iz specializiranega proizvajalca komutatorjev vedno bolj diverzificira tudi na druge komponente za avtomobilsko industrijo. In je edino slovensko industrijsko podjetje v Južni Koreji.
»V Južni Koreji se nič ne zgodi čez noč, potrebna so leta trdega dela, vztrajnosti in naklonjenosti ter lojalnosti do kupcev, šele potem lahko začnemo graditi zgodbo o uspehu. Posel se razvija postopoma oziroma daljše obdobje, ki ga je treba uspešno prebroditi,« razlaga Petrič.

COSYLAB: "Letalska karta do Južne Koreje manj kot 600 evrov!"

Konferenca Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo na Bledu, 10. oktobra 2018 V sodelovanju z Inštitutom za strateške rešitve (ISR) Svet kapitala v dvorani Poslovne šole IECD na Bledu pripravlja konferenco, na kateri bomo spregovorili o potencialih, ki se jih morajo zavedati slovenski podjetniki in izvozniki. Razglabljali bomo o finančnih tveganjih, ki predstavljajo morebiten neuspeh za doseganje finančnih ciljev in nepredvidene ovire. Pa tudi o operativnih tveganjih, s katerimi se srečuje vsako podjetje, a ostajajo mnogokrat prezrta. Dotaknili se bomo pravnega vidika operativnih tveganj ter tveganj zunaj ustaljenih slovenskih vzorcev. Na konferenci bomo poskušali razjasniti, na kaj je treba biti pozoren ob poslovanju z državami, ki prihajajo iz mednarodnega in kulturno drugačnega okolja, ter kako pristopiti do držav, ki so navajene drugačnih (poslovnih) okoliščin. Govorili pa bomo tudi o poslovanju z državami pod sankcijami. Še pred oktobrsko konferenco bomo zato v Svetu kapitala objavljali tematske članke v rubriki Kako poslovati z … ,v kateri bomo predstavili priložnosti in tveganja na Balkanu in tudi v bolj oddaljenih državah, kot so Kitajska, Mehika, Južna Koreja, Kitajska, Rusija in Japonska.

Bodite del konference Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo tudi vi in se povežite s tujino na pravi način. Prijavnico na dogodek lahko dobite TUKAJ.

PKZ - partner projekta

Shutterstock