JUŽNA KOREJA: Povratna letalska karta manj kot 600 evrov

Podjetje ima hčerinske družbe v Švici, ZDA, na Švedskem, Japonskem in Kitajskem ter predstavništvo v Južni Koreji.

V pogovorih s Korejci je pogosto slišati, da sklenitev posla terja svoj čas. Se morda spomnite, kako pogosto ste obiskovali Južno Korejo, da ste dejansko sklenili posel oziroma tam dobili predstavnika?

Ko pogledam nazaj, se mi zdi, da precejkrat (smeh). V resnici pa sem bil tam ponavadi dva- do trikrat na leto med letoma 2012 in 2015, kar navsezadnje ni toliko. Leta 2015 smo dobili večji posel in od tedaj se s Korejo bolj ukvarjajo moji sodelavci, ki še vedno redno hodijo tja. Sicer sem obisk Koreje ponavadi združil še z obiskom Kitajske ali Japonske ali kar naredil »turnejo« po vseh treh državah. Poskušal sem seveda obiskati čim več potencialnih strank in partnerjev, ko sem že enkrat bil v daljnovzhodnem časovnem pasu.

Kdaj ste se odločili, da je treba imeti predstavnika tudi v Južni Koreji?

Naš japonski direktor (podružnico smo tam ustanovili leta 2011, le tri tedne po rušilnem potresu, ki mu je sledil še cunami) ima kontakte po vsej Aziji in je organiziral obisk glavnih potencialnih korejskih strank. Šele ko sem sam šel tja, sem videl, na kako visoki razvojni stopnji so Korejci in da v ničemer ne zaostajajo za Japonci ali za Zahodom. Mimogrede, res je zanimivo, kako poglobljen obisk spremeni gledanje na tuje dežele. Zdaj me je prav sram, da sem si napačno predstavljal Korejo in tudi Kitajsko, zato tega, prosim, ne govorite naokoli (smeh). Sem pa vesel, da sem se še pravi čas zavedel svoje zmote in smo zdaj kar dobro predstavljeni v teh vodilnih gospodarstvih Daljnega vzhoda. Takoj ob prvem obisku sem se zavedel, da moramo svoje dejavnosti razširiti tudi na Korejo.

Česa se mora zavedati posameznik ali podjetnik, ki želi v Južni Koreji odpreti podjetje? Česa ne sme narediti?

EU je s Korejo že pred sedmimi leti podpisala prostotrgovinski sporazum. Formalno ima torej evropsko podjetje enake pogoje kot domače. Vendar predvsem v javni upravi še vedno pišejo razpise tako, da lahko zmaga samo domače podjetje. No, saj takšne trike poznamo in uporabljamo tudi v Sloveniji (smeh). Nasploh se Korejci še vedno pogosto počutijo nelagodno pri poslovanju s tujci, sploh v storitvenih branžah, predvsem zaradi jezikovne in kulturne razlike. Če prodajaš proizvod, je lažje, pri storitvah pa se je treba precej pogovarjati, že pri definiciji projekta in kasneje med izvajanjem. Če kupuješ od njih, pa seveda nenadoma nimajo težav s sporazumevanjem (smeh). Roko na srce – to ni stvar kulture naroda, marveč kulture prodajalcev, ker so prodajalci vseh narodov precej bolj komunikativni kot na primer inženirji, s katerimi imamo mi največ opraviti.

Reuters

Kako se jim prikupimo?

Najbolj se jim prikupimo, če jim povemo, da so boljši od Japoncev. Japonci so med letoma 1910 in 1945 okupirali Korejo. In čeprav jim Korejci to seveda zamerijo, je treba pogledati globlje: Korejci dobesedno tekmujejo z Japonsko in se vedno primerjajo z njo. Menim, da so Korejci res boljši, čeprav še niso povsem dosegli japonskega standarda, ker združujejo zahodnjaško učinkovitost z japonsko delavnostjo in vztrajnostjo. Še njihovi bankomati in avtomati za vozovnice se hitreje prekinejo ob neaktivnosti kot kjerkoli drugje na svetu. Tudi mi Slovenci bi potrebovali nekega tekmeca, saj smo nekako po članstvu v EU in Natu ter uvedbi evra izgubili skupne nacionalne cilje. Ali ne bi bilo osvežujoče, če se ne bi samo primerjali z Avstrijo ali Švico, temveč bi tudi sprejemali poteze, da ju dejansko prehitimo? Vem, da to ni najbolj povezano s Korejo, a sem moral reči, ker sem se tega zavedel resnično šele v Koreji.

Je za poslovanje v Južni Koreji priporočljivo imeti korejskega poslovnega partnerja?

Kultura in običaji so dovolj različni, da je dobro imeti podporo domačinov. Ni pa nujno. Prve posle smo dosegli še sami, brez našega partnerja. A če želiš biti prisoten na nekem trgu, biti v stalni komunikaciji s stranko, pri čemer je časovna razlika sedem ali osem ur, je pač precej bolje imeti lokalno prisotnost. Vsaj na začetku, dokler posli niso dovolj veliki, se ponavadi ne izplača postaviti čisto lastnega podjetja.

Reuters

Zakaj ste se odločili za predstavnika?

Zgodilo se je bolj po naključju. Še ko smo razmišljali, kako bi Korejo lahko pokrivali prek naše podružnice na Japonskem, nas je jeseni 2013 kontaktiral neki korejski podjetnik, ki je uporabljal podobno tehnologijo kot mi, ker je v mlajših letih delal pri eni naši stranki. Po naključju je bilo to ravno deset dni pred mojo potjo na eno konferenco v Koreji.
Takoj ko smo se prvič srečali, smo se dobro razumeli, tudi po človeški plati. Presenetil me je, ker v nasprotju z večino Korejcev ni skrival neznanja in je kar neposredno vprašal, če česa ni razumel. Kljub temu da je njegova angleščina nadpovprečna za tipičnega Korejca njegovih let, smo morali včasih pojasnjevati, kaj točno kdo misli.
Ker je imel gospod že svoje podjetje z nekaj razvijalci, smo se potem zmenili, da nas bodo oni podpirali lokalno, in če se bo posel širil, bodo dodatno zaposlovali domačine, in ne mi, kar nam je seveda zelo olajšalo dostop do trga. Mi smo imeli roko čez tehnologijo, tako da ni bilo nevarnosti, da bi nam prevzeli posel. No, lahko bi ga, če bi bili nepošteni, a naš partner je res zelo pošten človek, ki tudi poudarja, da je tradicionalni korejski poslovnež zelo etičen. Priznam, da smo imeli v tem primeru res več sreče kot pameti.

Reuters

Je preprosto najti delovno silo? Ali pa se trend menjavanja služb iz Kitajske in Japonske seli v Korejo?

Japonci so izredno lojalni delavci – mnogi ostanejo vse življenje v enem podjetju, sploh če je to veliko podjetje.
So si pa te tri države precej različne, tako kot se tudi severni Evropejci razlikujejo od južnih. Po lojalnosti so Korejci glede na moje izkušnje bolj podobni Japoncem, po poslovni pragmatičnosti pa Kitajcem. Kadar so v pogajalski prednosti, to večinoma precej nemilostno izkoristijo. Pa ne samo do tujcev, tudi med seboj. Samsung na primer plačuje precej višje plače svojim inženirjem kot za isto delo dobijo zunanji izvajalci. Takšnih malih podjetij je mnogo in se morajo res boriti za vsakdanji kruh in odplačevanje kreditov. Če propadejo, jih pa sploh čaka sramota, izobčenje in revščina, saj se v Koreji ne spodobi, da ne vrneš svojega dolga.
Srečal sem nekaj taksistov, ki kot propadli podjetniki niso dobili druge službe.
Sicer pa v naši branži, ki se delno prekriva z IT, povsod primanjkuje dobrih ljudi. Zaposliti kogarkoli ni problem. A kako boste ugotovili, če je kandidat poleg strokovnosti tudi osebnostno primeren za podjetje, sploh če hočemo ohraniti neko specifično kulturo podjetja na globalni ravni? Spet potrebujete domačina, ki bo znal lažje in hitreje prepoznati tudi nestrokovne kvalitete ali napake kandidata.

Kje vidite priložnosti za Slovenijo v Južni Koreji?

Živimo v globalnem svetu. Karkoli Slovenija lahko ponudi, bo zanimivo tudi v Koreji. Moramo se zavedati, da povratna letalska karta do Koreje stane zunaj sezone tudi manj kot 600 evrov. Tudi hoteli tam so poceni, tako da je čisto vseeno, če potujemo v Korejo na poslovne razgovore ali kam v Evropo. Le dva dneva več izgubimo na poti tja in nazaj, zato se ne izplača iti samo na en sestanek. Kar je ravno dober razlog, da si jih organiziramo več in naredimo še več posla (smeh).

PKZ - partner projekta

Reuters