Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Mojca Briščik, izvršna direktorica Slovenske oglaševalske zbornice

Izvršna direktorica SOZ je postala dobri dve leti nazaj, oglaševalski srenji pa je predvsem znana tudi kot predsednica mednarodnega kreativnega festivala Zlati boben.

Kako začnete dan?

Danes je potrošnik postavljen v veliko bolj aktivno vlogo in se zaveda neštetih možnosti, ki so mu na voljo ter se nanje odziva, ko in če sploh želi.

Malo pred 6-to uro se strese hiša, saj v jutranji nerodnosti, zaradi vedno prekratkega spanca mi telefon, ko brni na nočni omarici, dobesedno uhaja iz rok. Sicer pa sem jutranji tip človeka, ki zlahka zjutraj postori več kot zvečer, prav zato sem doma odgovorna za »jutranjo izmeno«, tj. prebujanje in hranjenje otroka, ter »dostava« do vrtca, nato pa na avtocesto proti Ljubljani (op. živim namreč v Celju). Po poti do Ljubljane pa večkrat tedensko bentim zakaj imamo zgolj in samo dvopasovnico in ne tri, saj je postala prava folklora, da samo in zgolj od Krtine do Ljubljane potujemo od pol ure do eno uro.

Kako skrbite za svoj videz in zdravje?

Z aktivnim načinom življenja, kar pomeni redno športno udejstvovanje, pozimi fitnes, poleti športi na prostem. Glede hrane pa ne sodim ravno v skupino ljudi, ki zaužijejo le in izključno t.i. zdravo hrano. Pojem kar se mi poželi, pazim le na količine ter se skušam izogibati poznih večerij ali prigrizkov ob gledanju televizije. Sami obroki pa vključujejo veliko sadja in zelenjave, sicer bi bila primorana telovaditi ne vsak dan, temveč dvakrat na dan (smeh).

Petek zvečer – doma na kavču ali v mestu na zabavi?

Zame zagotovo velja 'ljubo doma, kdor ga ima'. Ne samo petke, tudi druge večere rada preživim doma z družino, saj sem se v vseh predhodnih službah udeleževala številnih tudi družabnih dogodkov, ki so se odvijali v večernih urah, zato mi danes posedanje na udobnem domačem fotelju izredno gode. Ni pa to edino, seveda. Za druženje s prijatelji pa ni potrebno čakati na petkov večer ...

Kako najraje preživljate konce tedna?

V idealnih razmerah z družino nekje na potepu.

Katere so vaše najslajše razvade?

Nobena, da bi bila vredna omembe …

Tri knjige po vašem izboru?

osebni arhiv

Izbor se spreminja glede na življenjsko obdobje, trenutno bi izbrala »The Power of Habit: Why We Do What We Do in Life and Business«, Charlesa Duhigga (v knjigi so tudi odgovori na vprašanje kako se znebiti teh slabih navad in v življenje vnesti nove, boljše), »Leadership and Self-Deception: Getting Out of the Box«, napisana pod peresom The Arbinger Inštituta (knjiga pojasnjuje, kako lahko voditelji odkrivajo svoje lastne prevare ali če želite celo zablode in se naučijo, kako pobegniti tem uničujočim vzorcem) in zadnja »Start with Why: How Great Leaders Inspire Everyone to Take Action«, avtorja Simona Sineka (če potrebujete navdih ali želite koga navdihniti, to je knjiga za vas).

Kako se izboljšujete kot oseba in na poslovnem področju?

Z izobraževanji, veliko preberem – predvsem strokovnih člankov, pa tudi vsebin, ki jih delijo spoštovani kolegi iz stroke ter učenjem iz lastnih napak.

Kaj najbolj cenite pri poslovnih partnerjih?

Predvsem osnovne na katere radi pozabljamo, to so poštenost, transparentnost in etičnost.

Kako je videti vaš vsakdan v službi?

Dinamika dela na zbornici je odvisna od projektov, ki se izvajajo – rutina ni del mojega vsakdana, sočasno pa sem oseba, ki spodbuja in si želi sprememb, zatorej mi je to delo dobesedno pisano na kožo. Je pa pred mano veliko izzivov. Ker so področja, ki jih zbornica s svojim delovanjem pokriva, zelo raznolika, si lahko predstavljate, koliko ciljev je s tem povezanih. Zagotovo je v prvi vrsti povečanje stopnje zaupanja v zbornico, poglobitev in nadgradnja odnosov z obstoječimi člani zbornice – zaradi katerih tudi obstajamo –, povečanje števila članov in posledično izboljšava poslovnih rezultatov.

Koliko ur na dan delate?

Na to vprašanje težko odgovorim. Na zbornici organiziramo med drugim tudi dva festivala - Slovenski oglaševalski festival (SOF) in mednarodni kreativni festival Zlati boben, slednji je ravno pred vrati, potekal bo od 17. – 19. 10. 2018 v Portorožu, zato je časovno opredeljevati delovnik velik izziv. V resnici pa me tudi misel o tem koliko časa delam, saj se delo izven pisarne nikoli ne zaključi, ne obremenjuje, saj v tem neizmerno uživam.

Omenili ste mednarodni kreativni festival Zlati boben. Kakšen je doprinos slednjega slovenski javnosti?

V minulih letih se je število na razsodišče naslovljenih vlog povečalo.

Festival, ki bo letos obeležil 25 let obstoja, na evropskem parketu umešča Slovenijo na t.i. zemljevid kreativnosti in prepoznavnosti, predvsem na področju izmenjave idej, ki zagotovo pripomorejo k še boljšemu pozicioniranju posameznih blagovnih znamk tudi pri nas. Hkrati pa gradi prepoznavnost Slovenije v širšem kontekstu, saj se tuji udeleženci festivala velikokrat vrnejo v Slovenijo z družino in prijatelji, kar posredno vpliva na porast turizma pri nas.

Ali bodo tovrstni festivali v prihodnosti sploh še obstajali?

Prepričana sem, da bodo festivali vedno obstajali. In kot je pred časom povedal dr. Stephan Vogel, iz agencije Ogilvy & Mather Germany, ki je na svojstven način povezal festivale z olimpijskimi igrami, »Če ne bi obstajale olimpijske igre, bi res kdorkoli pretekel 100 metrov v manj kot 10 sekundah?«, se z njim ne bi mogla bolj strinjati. Festivali so predogled ali če želite ogledalo stanja naše industrije. Sočasno pa nagrajujejo ideje in prispevajo k izmenjavi najboljših praks. Osebno verjamem, da festivali dajo odgovor na vprašanje ali je nekdo dober, saj z nagrado v roki vsi vedo, da si!

Ali po vašem mnenju drži, da so ustvarjalne ideje v središču komuniciranja blagovne znamke?

Zagotovo. Lahko jih obvladujemo s tehnologijo (vseh vrst), a vendar brez kreativnosti ne bo dosežen enak rezultat. Kreativna ideja naredi razliko. Prepričana sem, da bo za oglaševalci vedno prvi sogovornik oglaševalska agencija, ki obvladuje polje kreativnost, in šele nato svetovalna podjetja, ki znajo upravljati s prav tako pomembnim aspektom za dosego cilja, to so podatki.

Kaj se je v oglaševanju spremenilo v zadnjem desetletju?

Predvsem ena stvar, tj. tehnologija. Razvoj in nadgradnja pametnih orodij danes pomembno vpliva na naše delo. Zagotovo pa je zanimivo pogledati tudi sestavo marketinških oddelkov pred denimo dvema desetletjema. Takrat nismo imeli plejade strokovnjakov, ki danes po različnih kanalih nagovarjajo potrošnike, in za to se porabi veliko več časa in energije kot tedaj. Spremenili pa smo se tudi ljudje. Danes je potrošnik postavljen v veliko bolj aktivno vlogo in se zaveda neštetih možnosti, ki so mu na voljo ter se nanje odziva, ko in če sploh želi.

Pod okriljem zbornice deluje tudi Oglaševalsko razsodišče, kateri primer razsodbe ste si najbolj zapomnili?

Oglaševalsko razsodišče je v lanskem letu prejelo pritožbo potrošnice, ki se je nanašala na oglaševanje družbe LES-MMS / Lesnina in sicer za letak »Pomembno obvestilo«, s katerim so oglaševali otvoritev prenovljenega prodajnega centra. Po poročanju medijev je tovrstno oglaševanje pri kupcih povzročilo veliko mero ogorčenja. Oglaševalsko razsodišče je pritožbo ocenilo kot utemeljeno ter oglaševalca pozivalo k takojšnjemu prenehanju oglaševanja, saj ni bilo jasno in nedvoumno prepoznavno kot oglaševanje. Kot tako ni bilo označeno, poleg tega pa s posnemanjem oblikovne zasnove obvestil redarstva MOL pri potrošniku ustvarjalo vtis, da gre za uradno obvestilo, ki ga mora odpreti oziroma mu posvetiti pozornost. Zato je oglaševanje zavajalo potrošnika z vizualno predstavitvijo, pri čemer ni na prvi pogled jasno, da gre za parabolo ali humor. Zato oglaševanje tudi ni bilo v skladu z nekaterimi določili SOK (Slovenski oglaševalski kodeks).

Število pritožb narašča ali to pomeni, da je kršitev Slovenskega oglaševalskega kodeksa več ali da so podjetja ter potrošniki v večji meri seznanjeni s tem, da lahko na Oglaševalsko razsodišče vložijo možnost pritožbe nad t.i. spornim oglasom?

V minulih letih se je število na razsodišče naslovljenih vlog povečalo, razlog pa ni posledica naraščanja spornega oglaševanja na slovenskem trgu, temveč zlasti večje prepoznavnosti Oglaševalskega razsodišča in njegovega ugleda v strokovni, zlasti pa v najširši, splošni javnosti. Več pozornosti samoregulativi oglaševanja, njenemu pomenu in delu Oglaševalskega razsodišča posvečajo tudi slovenski mediji.

Zbornica deluje tudi na področju regulative in samoregulative. Ravno pred kratkim je Slovensko združenje medijev javno izrazilo zaskrbljenost glede ureditve medijske zakonodaje, lahko pričakujemo, da se bodo podani predlogi upoštevali?

Zbornica zagovarja interese stroke in svojih članov. To je velikokrat v nasprotju z interesi vlade, ki včasih sledi, vsaj tako je videti, željam Evropske unije ali posameznim interesnim skupinam. Posledično ne moremo pričakovati, da bodo slepo upoštevali vse naše predloge, vseeno pa praviloma, na koncu, pridemo do nekih skupnih in razumnih kompromisov. Slovensko združenje medijev (SZM) pa je, kot navajate, izrazilo zaskrbljenost nad delom koalicijske pogodbe, ki zadeva ureditev medijske zakonodaje. Vsebina koalicijske pogodbe v točki 3.20 (Kultura za odprto družbo) na 36. strani v drugi točki zelo konkretno navaja ukrepe, ki jih je mogoče razumeti kot nasilen poseg države in politike v lastniško strukturo neodvisnih medijskih hiš tudi s tako drastičnimi ukrepi kot sta nacionalizacija/podržavljanje oziroma razlastitev lastnikov. Taki predlogi so v nasprotju z demokratičnimi načeli in tudi Ustavo RS. Prav zato, kot še navajajo pri SZM, pričakujejo, da se bo koalicija javno in nedvoumno distancirala od vsebin koalicijske pogodbe, ki navajajo tovrstne ukrepe. Še posebej pa to pričakujejo od ministra za kulturo.