PODCAST s Petro: »Mrtvi ljudje ne kupujejo avtomobilov«
(PONOVITEV) V tretji epizodi, posvečeni jubileju IEDC-Poslovni šoli Bled, smo gostili predavatelja na omenjeni šoli in večkrat nagrajenega mednarodno uveljavljenega gledališkega direktorja Harisa Pašovića, o katerem lahko več preberete na tej povezavi.
Ker je Haris Pašović rahločuten opazovalec sveta in obenem tudi družbeno angažiran mislec, ga tako domači kot tuji mediji pogosto povabijo, da komentira aktualne razmere. Tako je v enem izmed zadnjih intervjujev trenutno pandemijo in stanje zaradi nje komentiral s stavkom »mrtvi ljudje ne kupujejo avtomobilov«. Kaj natančno je imel v mislih, lahko preberete v nadaljevanju ali pa poslušate v podkastu Sveta kapitala s Petro, ki ga posvečamo 35-letnici IEDC-Poslovne šole Bled.
Sicer pa je bil Haris Pašović naš gost tik pred premiero predstave v Beogradu, ki jo je zasnoval znotraj kulturnega središča, ki ga vodi, in to je East West Center Sarajevo. Ta slovi po vsem svetu in o njem poročajo tako domači kot tuji mediji. Haris Pašović skozi East West Center Sarajevo uresničuje svoje ideje o življenju, ljubezni in miru ter ustvarja zasnove za zelo obiskana in priljubljena predavanja na IEDC-Poslovni šoli Bled. Tam namreč poučuje predmet Umetnost in vodenje, pri čemer sledi dejstvu, da umetnost ne obstaja samo za zabavo, ampak pomaga voditeljem razmisliti o lastnih vlogah v družbi in o tem, kako pomembno je ostati human. To je ključno v kriznih časih, v katerih po besedah Pašovića ne smemo biti strahopetci in nikakor ne smemo obstati na mestu.
Povzetek intervjuja
SVET KAPITALA: V enem izmed intervjujev ste dejali, da mrtvi ljudje ne kupujejo avtomobilov. V mislih ste imeli Nemčijo, ki se je zelo racionalno do zdravja ljudi in do kondicije gospodarstva odzvala na pandemijo zaradi covid-19. Pokazali so zaupanje v medicino, v znanost. Kaj pa v drugih delih sveta? Bi lahko rekli, da smo na svetu ljudje povezani v en cilj, tj. premagovanje pandemije?
HARIS PAŠOVIĆ: Svet je razdrobljen. En velik kaos vlada zaradi pandemije. Sploh ni konsenza, ki bi pomagal rešiti globalno krizo. Svet je razdeljen na dva bloka, na tiste, ki so se cepili, in na nasprotnike cepljenja. Menim, da ni zdrave vizije, kaj sploh hočemo. Enako črno-bel svet se pojavlja v gospodarstvu; nekatera podjetja propadajo, druga cvetijo. Ne vidim tistega naboja v globalni družbi, ki bi v slogi rešil globalni problem.
SVET KAPITALA: Bi bila lahko umetnost rešitev za globalne težave, za kaos, v katerem živimo?
HARIS PAŠOVIĆ: Umetnost ni praktična veda. Je življenjski učitelj. Umetnost pripoveduje pomene, odkriva skrivnosti ter povezuje različne stvari in ljudi. Torej, od umetnosti se lahko veliko naučimo. Umetnost nam podaja globlje pomene in razlage našega bivanja, obstaja.
SVET KAPITALA: V teh dneh bomo lahko spet brali dela Srečka Kosovela, ki je že v času svojega življenja opozarjal na »demonsko silo kapitalizma«. Se tudi vam dozdeva, da svet niti ne ve, kaj v resnici zares potrebuje ta hip?
HARIS PAŠOVIĆ: Umetniki nas s svojo rahločutnostjo opozarjajo, kaj človeštvu preti. Opozarjajo na možnost, da bo določen fenomen prinesel s seboj zlo, čeravno se to na prvi pogled ne vidi in se tudi ne pričakuje. Sam ne krivim samo kapitalizma, saj je prinesel tudi nekaj dobrega, kot je spodbuda za kreativnost, za razvoj in rast, priložnosti, motivacijo. Sem pa prepričan, da bi moral kapitalizem imeti bolj človeški obraz.
SVET KAPITALA: Kakšne sledi pušča pandemija v družbi?
HARIS PAŠOVIĆ: Najprej naj povem, da še vedno uničujemo okolje, čeprav smo videli, kako zelo smo odvisni od njega. Smo edina vrsta na svetu, ki uničuje svoj življenjski prostor. Smo zelo arogantni. In morda se mi dozdeva, da smo rahlo omilili našo aroganco; da smo postali zdravo ponižni, hvaležni za to, kar imamo. Diktira nam strah. Tako delujemo. A sam to obžalujem, saj je veliko lepše in koristneje delovati zaradi ljubezni.
SVET KAPITALA: Kaj je vaš glavni nasvet mladim menedžerjem, ki imajo ambicije, da se povzpnejo na karierni lestvici?
HARIS PAŠOVIĆ: Poučevanje na IEDC-Poslovni šoli mi je dalo veliko energije, zagona in širine. In zato tudi mnogi ljudje, podjetniki, ki že imajo svojo kariero, prihajajo na to šolo. Preprosto da človeku zalet. Nove razsežnosti, rast, nove poglede, motivacijo. Sam vodim predmet Umetnost in vodenje, s katerim skušam študentom podati ogledalo naše družbe, in sicer skozi prizmo etike, interakcije z drugimi in odnosov. Všeč mi je, da je doktorica Danica Purg ustvarila umetniško središče, ki da veliko inspiracije vsem, ki poučujemo ali ki tam študirajo.
SVET KAPITALA: Kako vidite sliko naše prihodnosti? Kako razmišljate o njej?
HARIS PAŠOVIĆ: Menim, da ne smemo biti panični in histerični. Pravilno moramo upravljati svojo energijo in pozornost ter moramo sodelovati. Sploh pa ne smemo se smiliti samim sebi. Vsi se moramo truditi, da bi trenutno krizo čim bolje premostili in rešili. Pri tem ne smemo pozabiti na vseživljenjski razvoj, ki nam bo prinesel inovativne rešitve za prihodnost. Veste, ko pogledam mlade ljudi, dobivam bolj optimistično podobo naše prihodnosti, saj so veliko bolj ozaveščeni, poleg tega pa so izredno radovedni, kar vsekakor prinaša razvoj v pravo smer.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese