V Nepalu indijski električni avti trikrat dražji kot v Indiji

Električne avtomobile uvažajo iz Indije. Pravzaprav bi državi, kjer srednji sloj raste, lahko odlično sodelovali na področju mobilnosti, sta prepričana novinarska kolega Abhaya Raj Josh in Twesh Mishra. Nepal namreč proizvaja ogromno hidroelektrične energije, vendar vsa fosilna goriva še vedno uvaža iz Indije. Cilj je, da bi proizvajal več hidroelektrične energije, kot je potrebuje; bilo bi je dovolj za polnjenje električnih avtomobilov, presežek bi lahko izvažali v Indijo. Ta mejnik naj bi dosegli že lani, a se je načrt izjalovil. Zdaj so ga prestavili v leto 2020.

Slednje bi bila voda na mlin Indiji, ki želi imeti do leta 2030 na cestah 30 odstotkov električnih avtomobilov. A težavam še ni videti konca. Kot sta ugotovila novinarja, so indijski električni avtomobili v Nepalu trikrat dražji kot v Indiji. »Na ceno električnega avtomobila vpliva več stvari,« nam je ob konferenci Global Energy Transtion Journalism Conference v Berlinu povedal Josh.

Papirna birokracija, čeprav med državama ni meje, je grozna. Nepalska valuta je 1,6-krat dražja od indijskih rupij. Težave so tudi na meji, kjer se vijejo dolge kolone pločevine – podjetja za uvoz avtomobilov plačajo visoko ceno. Posameznik namreč v Nepal ne more sam pripeljati (električnega) avtomobila, saj za uvoz skrbijo za to pooblaščena podjetja. »Ne gre samo za finančne vidike, ki dražijo električne avtomobile na nekaj več kot 2000 kilometrov dolgi poti od Bangalora do Nepala. Mnogo je tudi nefinančnih dejavnikov,« pravi Josh. Zato v Nepalu danes prodajo le nekaj sto električnih avtomobilov. »Manjka nam tudi polnilna infrastruktura. Tak avto lahko polniš le doma,« je pojasnil.