Predstavitvena informacija
Ste vedeli? Električni avtomobili so z nami že več kot 130 let
Čeprav se velikokrat zdi, kot da je električna mobilnost na naše ceste prišla šele pred kratkim, pa gre v resnici za tehnologijo, ki je celo starejša od avtomobilov na bencinski in dizelski pogon.
Odpri galerijo
Prvi avtomobili na električni pogon
Velikokrat pozabimo, da so se prvi električni avtomobili začeli razvijati že dolgo nazaj, hkrati z avtomobili z notranjim izgorevanjem. Prvi uradno zapisani rekord v hitrosti vožnje je tako že davnega leta 1898 pripadel električnemu avtomobilu Jeantaud, ki ga je v Parizu s hitrostjo 63,159 kilometra na uro vozil francoski grof Gaston de Chasseloup-Laubat.
Prva električna vozila so bila priljubljena predvsem zato, ker je bil njihov zagon preprost in zanesljiv, drugačen od zagona bencinskih avtomobilov, ki je bil odvisen od muhastega in nevarnega ročnega zaganjalnika. Ker so se z razvojem »klasičnih« motorjev povečevale tudi kapacitete električnih baterij, sta obe vrsti avtomobilov kar nekaj časa uspešno tekmovali med seboj.
Med obema svetovnima vojnama so se električni avtomobili počasi začeli poslavljati iz sveta množičnega avtomobilizma: električna omrežja so se razvijala prepočasi, dosegi avtomobilov so ostali omenjeni, čedalje boljši pa so postajali tudi konkurenčni bencinski avtomobili. Nizke cene in lahek dostop do naftnih derivatov so še pripomogli, da so bila električna vozila za nekaj desetletij potisnjena v ozadje.
E-mobilnost se vrne v ospredje
Popolnega umika e-vozil kljub temu ni bilo. Med drugo svetovno vojno je v okupirani Franciji vozil dvosedežni električni avto VLV, po vojni na Japonskem pa e-avto Tama. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je peščico električnih avtomobilov izdelal tudi Ford, ki sta se mu kmalu pridružila še BMW in Renault.
Resnični preboj e-mobilnosti pa se je začel nekaj desetletij pozneje, leta 1993, ko je General Motors predstavil avtomobil, ki je obveljal za prvi serijski e-avto moderne dobe: Impact EV-1. Ta je do 100 kilometrov na uro pospešil v 8,2 sekunde, po šesturnem polnjenju baterij pa je lahko prevozil približno 110 do 120 kilometrov.
Prihodnost je v elektriki
Električni avtomobili so se tako ob koncu prejšnjega tisočletja počasi začeli vračati v našo zavest in se vse bolj in bolj uveljavljati. Hkrati z razvojem priključno hibridnih in električnih vozil se je začel spreminjati tudi odnos družbe, ki si zdaj želi stroškovno učinkovitejše vožnje, ki bo prijaznejša do okolja.
Tega, da je trajnostni cestni promet ključen za prihodnost mobilnosti, se dobro zavedajo tudi v Petrolu, kjer že od leta 2012 pišejo prihodnost električnega prometa v regiji.
Danes je njihova mreža javnih e-polnilnic z več kot 120 polnilnimi mesti največja v državi, uporabniki pa lahko do nje dostopajo z aplikacijo OneCharge. Ta voznikom pomaga poiskati lokacijo najbližje e-polnilnice, preveriti njeno delovanje in zasedenost ter svoje e-vozilo napolniti.
V ponudbi Petrola najdemo še nabor električnih polnilnic za dom – seveda z ugodnejšo ceno energije ob preklopu na Petrol Elektriko – ter celovit poslovni najem električnih avtomobilov, ki podjetjem in lokalnim skupnostim zagotavlja preprosto razogljičenje njihovih flot službenih vozil. Storitev ne vključuje le najema električnih vozil, temveč tudi upravljanje voznega parka, možnost vzpostavitve lastne polnilne infrastrukture ter korporativno souporabo vozil, s čimer Petrol dokazuje, da razume, da prehod v nizkoogljično družbo ne pomeni le spremembe tehnologije, ampak tudi načina uporabe vozil iz lastništva k mobilnosti kot storitvi.
Bi želeli na električni vozni park preklopiti tudi v vašem podjetju? Pošljite povpraševanje!
Velikokrat pozabimo, da so se prvi električni avtomobili začeli razvijati že dolgo nazaj, hkrati z avtomobili z notranjim izgorevanjem. Prvi uradno zapisani rekord v hitrosti vožnje je tako že davnega leta 1898 pripadel električnemu avtomobilu Jeantaud, ki ga je v Parizu s hitrostjo 63,159 kilometra na uro vozil francoski grof Gaston de Chasseloup-Laubat.
Prva električna vozila so bila priljubljena predvsem zato, ker je bil njihov zagon preprost in zanesljiv, drugačen od zagona bencinskih avtomobilov, ki je bil odvisen od muhastega in nevarnega ročnega zaganjalnika. Ker so se z razvojem »klasičnih« motorjev povečevale tudi kapacitete električnih baterij, sta obe vrsti avtomobilov kar nekaj časa uspešno tekmovali med seboj.
Med obema svetovnima vojnama so se električni avtomobili počasi začeli poslavljati iz sveta množičnega avtomobilizma: električna omrežja so se razvijala prepočasi, dosegi avtomobilov so ostali omenjeni, čedalje boljši pa so postajali tudi konkurenčni bencinski avtomobili. Nizke cene in lahek dostop do naftnih derivatov so še pripomogli, da so bila električna vozila za nekaj desetletij potisnjena v ozadje.
E-mobilnost se vrne v ospredje
Popolnega umika e-vozil kljub temu ni bilo. Med drugo svetovno vojno je v okupirani Franciji vozil dvosedežni električni avto VLV, po vojni na Japonskem pa e-avto Tama. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je peščico električnih avtomobilov izdelal tudi Ford, ki sta se mu kmalu pridružila še BMW in Renault.
Resnični preboj e-mobilnosti pa se je začel nekaj desetletij pozneje, leta 1993, ko je General Motors predstavil avtomobil, ki je obveljal za prvi serijski e-avto moderne dobe: Impact EV-1. Ta je do 100 kilometrov na uro pospešil v 8,2 sekunde, po šesturnem polnjenju baterij pa je lahko prevozil približno 110 do 120 kilometrov.
Prihodnost je v elektriki
Električni avtomobili so se tako ob koncu prejšnjega tisočletja počasi začeli vračati v našo zavest in se vse bolj in bolj uveljavljati. Hkrati z razvojem priključno hibridnih in električnih vozil se je začel spreminjati tudi odnos družbe, ki si zdaj želi stroškovno učinkovitejše vožnje, ki bo prijaznejša do okolja.
Tega, da je trajnostni cestni promet ključen za prihodnost mobilnosti, se dobro zavedajo tudi v Petrolu, kjer že od leta 2012 pišejo prihodnost električnega prometa v regiji.
Danes je njihova mreža javnih e-polnilnic z več kot 120 polnilnimi mesti največja v državi, uporabniki pa lahko do nje dostopajo z aplikacijo OneCharge. Ta voznikom pomaga poiskati lokacijo najbližje e-polnilnice, preveriti njeno delovanje in zasedenost ter svoje e-vozilo napolniti.
V ponudbi Petrola najdemo še nabor električnih polnilnic za dom – seveda z ugodnejšo ceno energije ob preklopu na Petrol Elektriko – ter celovit poslovni najem električnih avtomobilov, ki podjetjem in lokalnim skupnostim zagotavlja preprosto razogljičenje njihovih flot službenih vozil. Storitev ne vključuje le najema električnih vozil, temveč tudi upravljanje voznega parka, možnost vzpostavitve lastne polnilne infrastrukture ter korporativno souporabo vozil, s čimer Petrol dokazuje, da razume, da prehod v nizkoogljično družbo ne pomeni le spremembe tehnologije, ampak tudi načina uporabe vozil iz lastništva k mobilnosti kot storitvi.
Bi želeli na električni vozni park preklopiti tudi v vašem podjetju? Pošljite povpraševanje!
Več iz rubrike
Glavo gor – to je porsche!
Nisem avtomobilistični novinar. Nikdar v življenju še nisem vozil porscheja. Do zdaj. Zato vam ne morem povedati, kako je voziti porscheja cayenna v primerjavi z BMW X6, audijem Q8 ali lamborghinijem…
Finski zaliv je kot ljubljanska obvoznica
Želimo blago. Sadje iz tropskih držav. Poceni kitajsko blago. Nafto z Bližnjega vzhoda. Večina dobrin do nas pripluje. Pri tem seveda ne pomislimo na morebitna tveganja in vpliv na okolje oziroma mor…