Smo pripravljeni na novo mobilnost?

Foto Pexels

Po nekaj letih stagnacije se izpusti ogljikovega dioksida od leta 2017 znova povečujejo. To je resno opozorilo, da sedanja prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam ne zadostujejo za uresničitev ciljev EU.

Zadnje poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) namreč jasno kaže, da nam zmanjkuje časa. Podnebje, toplejše za 1,5 stopinje Celzija, je še sprejemljivo, za dve stopinji pa skorajda apokaliptično.

Kdo je krivec? Človek. Z vsem, kar počne. Za četrtino emisij je kriv promet in s tem tudi naš jekleni konjiček. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so se emisije iz prometa leta 2016 povečale za dva odstotka. Pri nas je promet v ozračje prispeval 5,6 milijona ton ogljikovega dioksida. Slovenija nikakor ni osamljen primer države, kjer se izpusti iz prometa povečujejo. Prav tako ni izvzeta iz zavez EU, ki si prizadeva zmanjšati emisije ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov za 37,5 odstotka do leta 2030 v primerjavi z letom 2021, emisije iz novih dostavnih vozil pa bodo morale biti 31 odstotkov nižje. Smo del zavez Evrope, ki stremi k podnebno nevtralnemu prometu v drugi polovici stoletja – Francija in Združeno kraljestvo sta napovedala, da bosta do leta 2040 prepovedala prodajo bencinskih in dizelskih avtomobilov.

Sporazum EU o zmanjšanju emisij iz avtomobilov za več kot tretjino do leta 2030 je ostro napadla avtomobilska industrija, rekoč, da je nerealističen, kritizirale so ga tudi okoljevarstvene organizacije, češ da zaveze niso zadostne za doseganje podnebnih ciljev. Zaveze nikakor ne pomenijo konca avtomobilov, čeprav je treba njihovo število zmanjšati. Prej dajejo prostor ne le okolju bolj prijaznim avtomobilom, ampak tudi drugim oblikam mobilnosti, kot so javni prevoz, kolesarjenje in hoja. Revolucija električnih avtomobilov se sicer že dogaja, a ne tako hitro, kot bi želeli. Že več kot 100 let jo izpopolnjujemo. Elon Musk je sicer s Teslo poskrbel, da je to danes najbolj prodajan električni avto v ZDA, in sledijo mu tudi drugi proizvajalci, toda ti mestoma še vedno čakajo, da tehnologija in infrastruktura izpolnita zahteve voznikov. Tudi baterije se izboljšujejo, polnjenje postaja hitrejše, vendar je pred nami še dolga pot, opozarjajo nekateri strokovnjaki.

A prihodnost je tukaj. Samovozeči avtomobili so že na cestah v Arizoni; tokijsko letališče Haneda je začelo s praktičnim testiranjem samovozečega potniškega minibusa, ki naj bi potnike začel redno prevažati v času poletnih olimpijskih iger prihodnje leto. Od aprila se bodo tudi Dunajčani lahko vozili s samovozečim avtobusom v predelu Seestadt Aspern. Kdaj bodo samovozeči avtomobili pri nas? In kdaj se bo povečala flota električnih in hibridnih vozil, ki jih je bilo lani pri nas prodanih 2161? Kakšna je sploh vizija prometa – bomo širili ceste, da bodo lažje požirale pločevino, ali vlagali v souporabo avtomobilov in učinkovit javni prevoz? Kako bo nova mobilnost spremenila naš vsakdan in smo na to sploh pripravljeni? To je le nekaj pomislekov, na katere bomo iskali odgovore v okviru projekta Mobilnost.
Več iz rubrike