Raziskava o tem, kako hodimo Slovenci na delo, preseneča

Za vožnjo z avtom iz Kranja v središče Ljubljane zunaj prometnih konic (v Ljubljani ali na vrhuncih turistične sezone, ko avtocesto preplavijo turisti) potrebujemo malo več kot pol ure. Večji del tega po Ljubljani. Ob urah, ko je prometa manj (in na glavni vpadnici v Ljubljani ujamemo zeleni val), pot traja tudi manj kot 25 minut.

Če bi na delovnem mestu hoteli biti ob 9. uri, bi v Kranju na vlak morali sesti ob 8.15, kar pomeni, da bi nam po prihodu na ljubljansko železniško postajo ostalo še 15 minut časa za pot do službe. Trajanje potovanja se na tej točki že ujame s tistim, ki bi ga potrebovali za vožnjo z avtom, nismo pa še upoštevali poti od doma do kranjske železniške postaje. Stanovalci Planine, ki so glede na vozni red od železniške postaje oddaljeni pet minut vožnje, bi morali ujeti mestni avtobus, ki bi mimo osnovne šole Staneta Žagarja pripeljal ob 7.42, po prihodu na postajo bi imeli 15 minut časa za sprehod do postaje in nakup vozovnice.




Če upoštevamo še pot od doma do avtobusne postaje, recimo deset minut, pomeni, da bi za pot od doma do delovnega mesta z javnim prevozom potrebovali točno uro in pol (zanj bi odšteli 2,58 evra za enosmerno vozovnico za vlak in en evro za mestni avtobus), torej približno dvakrat dlje kot z avtom. Tisti, ki živijo dlje od železniške postaje, pa seveda sorazmerno več.
Vprašanje je samo, ali lahko med potjo z vlakom opravimo kakšno obveznost, ki je kot voznik v avtu ne moremo.
 

Najdlje se vozijo Celjani, najbližje pa Koprčani

V spletni anketi, na katero je odgovorilo skupno skoraj 500 zaposlenih iz vse Slovenije (skupne rezultate objavljamo v grafiki), je sodelovalo 16 posameznikov iz Kranja. Tri četrtine jih je povedalo, da so od delovnega mesta oddaljeni med 20 in 40 kilometrov (nihče pa več kot toliko), večina preostalih pa med 5 in 20 kilometrov. Vsi razen enega se na delovno mesto vozijo z avtom, brez sopotnika.



Ko so naštevali razloge, zakaj ne izkoriščajo javnega prevoza, jih je 44 odstotkov izpostavilo, da bi za pot porabili veliko več časa. Skoraj vsak tretji pravi, da je javna povezava predaleč ali je ni v času, ko bi jo potrebovali, oziroma da bi morali zamenjati več sredstev javnega prevoza, urniki pa niso usklajeni, ter da avto na poti iz službe potrebujejo zaradi drugih obveznosti. Večini anketirancev se pot, ki jo porabijo do delovnega mesta, ne zdi predolga.

Analizirali smo še odgovore tistih, ki živijo v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Celju. Medtem ko se največ Kranjčanov vozi od 20 do 40 kilometrov daleč – toliko je na primer do Ljubljane ali Jesenic –, je več kot polovica anketiranih iz Celja navedla, da se v eno smer vozijo več kot 40 kilometrov (do Ljubljane jih je približno 70, do Maribora pa 50).



Več kot polovica Koprčanov dela med 5 in 10 kilometrov stran od doma (do Portoroža jih zemljevid pokaže le malo več), nihče pa več kot 20 kilometrov stran. Najbolj razpršeni so v delovnem času Mariborčani. Polovica jih ima delovno mesto največ deset kilometrov od doma, prevladujejo p a tisti, ki so oddaljeni dva kilometra. Med preostalo polovico pa se jih večina vozi več kot 60 kilometrov daleč (skoraj toliko je do Celja, malo več do Gradca, do Ljubljane pa dvakrat toliko). Zelo blizu doma so zaposleni Ljubljančani: 83 odstotkov se jih na delo vozi največ 10 kilometrov (približno toliko je med Vižmarjami na severozahodu mesta in Rudnikom na jugu), več kot polovica največ pet.
 

Mestni avtobusi – redka izbira

Ne glede na mesto se največ zaposlenih najpogosteje na delo vozi z avtom, in to sami. Delež sicer nikjer ne dosega kranjskega, vendar se povsod giblje okrog 65 odstotkov, razen v Ljubljani, kjer je voznikov brez potnikov slaba polovica. Tretjina jih prisega na kolo ali skiro. Ta način transporta najpogosteje uporabljajo Celjani (20 odstotkov). Skoraj vsak četrti Mariborčan v službo hodi peš, drugje pa je delež pešcev vsaj za polovico manjši. Mestne avtobuse uporabljajo samo v največjih dveh mestih, še največ v Ljubljani, in sicer 15 odstotkov anketiranih. Največ izkušenj s skupnimi vožnjami z osebnimi avtomobili imajo Celjani in Koprčani – približno 12 odstotkov se jih poslužuje tega načina potovanja.
 

Premalo časa, da bi uporabili javni promet

Na vprašanje, zakaj ne uporabljajo javnega prevoza, je največ zaposlenih iz Ljubljane izpostavilo, da bi porabili veliko več časa kot zdaj. To so poudarili tudi anketirani iz Kopra, ki pa so sicer najpogosteje izpostavili slabe prometne povezave – javnega prevoza v njihovi bližini sploh ni oziroma ga ni takrat, ko ga potrebujejo. Vsak tretji zaposleni iz Celja bi moral na poti do službe zamenjati več sredstev javnega prevoza, pri čemer bi se pot zavlekla zaradi neusklajenosti voznih redov.



V anketi smo spraševali tudi, ali si posamezniki želijo delati bližje domu. V vseh mestih razen v Celju je več kot štiri petine vprašanih odgovorilo, da so dovolj blizu oziroma da jih daljša pot ne moti. V Celju pa jih je dobra polovica odgovorila, da so dovolj blizu, več kot četrtina pa si želi delovno mesto bližje domu. Razen redkih izjem, predvsem iz Kopra, se nihče ne odloča za najem ali nakup nepremičnine, da bi bil bližje delovnemu mestu.

Leta 2016 je Nacionalni inštitut za varovanje zdravja v okviru raziskave »Kako skrbimo za zdravje« med drugim preverjal tudi oddaljenost delovnega mesta ali šole od kraja bivanja. Rezultati so precej podobni tistim, ki smo jih dobili mi. Desetina anketiranih je odgovorila, da uporablja javno prevozno sredstvo, več kot 80 odstotkov je navedlo, da se vozijo z avtom, desetina pa jih hodi peš.