Novi poslovni modeli mobilnosti ali kako v službo čez 10 let?

Pametno mesto in pametni prevoz vsak gradi po svojih zmožnostih, a pomembno je, da se država, občine, proizvajalci in snovalci zavedajo, da se koncept mobilnosti spreminja proti orkestraciji in harmonizaciji različnih povezav vertikal, ki so do sedaj obstajale. Pixabay

Mobilnost se spreminja s tehnološkim napredkom in vse večjo ekološko zavestjo. Kako bomo hodili na delo čez nekaj let?

Izziv današnjega časa je npr., kako pri ljudeh spodbuditi sopotništvo, deljeno lastništvo avtomobilov in izposojo avtomobilov. »V BTC se ukvarjamo s tem. Štirje ljudje, zaposleni vsak v drugem podjetju, se vsak dan vozijo v službo v BTC iz Grosuplja vsak s svojim avtomobilom. Zakaj se ne bi peljali skupaj?,« pravi Daniel Avdagič direktor AV Living Lab-a.

Čeprav se to morda ob današnjih navadah zdi neralno, pa sogovornik odgovarja:  »Danes so vozila 90 odstotkov časa neuporabljena. Ljudje bodo sčasoma dojeli, da je to nesmiselno in da je sopotništvo pametna stvar. Če nekdo meni, da to ne drži, naj rečem le, da leta 2008 tudi ni nihče verjel, da bodo facebook uporabljali upokojenci.«

Delitveno ekonomijo in sopotništvo pa bodo morala spodbuditi tudi mesta. Singapur je že napovedal, da klasična vozila ne bodo več imela vstopa v središče mesta, zgolj še vozila iz delitvene ekonomije ter javni promet. Druga mesta napovedujejo prepoved vstopa v mesta za dizelska vozila, tretja pa za starejša vozila. Če pa že, pa bo treba za vstop plačevati.«

»Obeta se tudi hud porast mikro mobilnosti, koles, skirojev, električnih rolk in podobno. Nekatera mesta zaradi povečane rabe že uvajajo predpise za skiroje, ker postajajo moteči za ostale udeležence v prometu. Izziv je torej, kako se bomo naučili sobivati.«
Toda če bo vsako mesto in vsako podjetje razvijalo svoje pametne in povezane rešitve, kdo jih bo potem medsebojno usklajeval? Kdo bo torej – kot pravi Avdagič – orkestriral našo mobilnost?

»Boj med različnimi ponudniki pospešeno poteka. Siemens, Microsoft, SAP in drugi ponudniki izdelujejo platforme za upravljanje nove mobilnosti. Vodilni proizvajalci, kot so Volvo, Mercedes in BMW, ne bodo več prodajali enot vozil, ampak celotne rešitve mobilnosti. Uporabnik, fizični ali poslovni, ki potrebuje prenos tovora, bo zapisal projekcijo potreb, oni pa bodo uredili infrastrukturo. Prodajalo se bo le število prevoznih storitev in ne več prevozna sredstva.«

Audi je skupaj z Amazonovo Alexo predstavil rešitev Audi e-tron. Gre za avtomobil, ki se polni doma, poleg tega pa v vozilu lahko upravljate svoj dom: gretje, luči, okna … »Tehnologija prinaša nove priložnosti, a ker še nihče točno ne ve, kaj se bo prijelo, vsi investirajo v vse,« pravi sogovornik.

image
Audi z vgrajeno umetno inteligenco. Foto Reuters


Še ena od sprememb je zagotovo pospešen razvoj zemljevidov. »Tudi tukaj se dogaja hud boj za prevlado. Zemljevidi niso več le mape, ampak osebni asistenti. V enem izmed naših pilotov že imamo vremenske podatke, na podlagi česar smo ustvarili algoritem, ki upošteva temperaturo, svetilnost, veter in vlažnost. Na podlagi tega se izdela napoved vpliva na počutje (na primer glavobol), delo in nakupovanje. Ko se bomo odločili za pešpot do središča mesta, nas bo zemljevid opozoril na poslabšanje vremena. Ko bo recimo šel nekdo iz Nemčije v Slovenijo na dopust, bo zaradi opozorila o snežnem metežu šel na črpalko še pred Alpami. Asistenti bodo lahko postali zelo personalizirani, ker bodo vedeli, kdo je potnik in kakšne so njegove preference, kar je izjemnega pomena. Zato pravim, da se mobilnost v prihodnosti ne zaključi na ciljni destinaciji, torej ob izstopu iz avtomobila, avtobusa ali tovornjaka, ampak bo šlo za sistem, v katerega se bo vključevala trgovinska, poslovna in zabavna ponudba. Veliki proizvajalci vozil bodo postali tržni prostor.«

Ker bo prihodnost na področju mobilnosti tako povezana, da bodo vozila komunicirala med seboj in z našim domom ter delovnim okoljem, bo nastal idealen prostor za potrošništvo in nakupovanje. »Kaj drugega pa bomo počeli v tistem času, ki ga sedaj izgubljamo med zastoji v jeklenih konjičkih?« se nasmeje sogovornik. Torej se kaj lahko zgodi, da bodo na koncu ponudniki prevoza plačevali za našo mobilnost. »Pravzaprav se lahko. Vodilnim avtomobilskim proizvajalcem je za zgled poslovni model nizkocenovnega letalskega prevoznika Raynair.«
Več iz rubrike