Navadni trstikovec kot biogorivo
V Evropi je kot najboljši kandidat za proizvodnjo celuloznega etanola že v uporabi in ponekod je navadni trstikovec že avtohtona vrsta.
Odpri galerijo
Tisoče hektarjev na jugu ZDA, od Floride do Kalifornije, je »okuženih« z eksotično rastlino, znano kot navadni trstikovec, Američani pa ji preprosto pravijo kar velikanski trst. Ta sorodnik bambusa v enem letu zraste 20 do 30 metrov visoko in proizvede več biomase na pol hektarja površine kot skoraj katerakoli druga rastlina na zemlji.
V Evropi je kot najboljši kandidat za proizvodnjo celuloznega etanola že v uporabi in ponekod je navadni trstikovec že avtohtona vrsta. Je pa zaradi invazivnosti manj priljubljen na drugi strani Atlantika. Ob rečnih bregovih in v mokriščih, kjer se najbolj bohoti, zaduši avtohtone rastline. Glede navadnega trstikovca so mnenja deljena.
Nekateri, tudi v Evropi, poudarjajo, da ta trajnica z visokim, votlim, močnim in neolesenelim steblom predstavlja med energetskimi rastlinami tehtno alternativo pogostejšim kulturam, ki se uporabljajo za napajanje bioplinskih naprav in za proizvodnjo trdnih biomas, ter pozitivno vpliva na okolje, saj gre za neprehrambno poljščino, ki ne potrebuje velikih kmetijskih vložkov, deluje proti propadanju okolja in ima velik fitosanitarni potencial, če se uporabi na kontaminiranih tleh.
Okoljevarstveniki pa ponekod že od leta 2012 svarijo pred negativnimi posledicami. »Navadni trstikovec je žejna rastlina – uporablja veliko vode in se nagiba k rasti ob rečnih bregovih in potokih. Ko je tam, se hitro razmnožuje in preusmerja vodo iz vodnih poti stran od kmetijskih zemljišč. Prav tako izkrivlja oblike potokov z zožitvijo vodne poti, kar povečuje možnost poplav. Poleg tega je struktura ogromne trske povzročila, da gori veliko hitreje kot druge trave. Ta lastnost povečuje tveganje za požare,« so tedaj opozorili v nevladni organizaciji Friends of Earth.
V Evropi je kot najboljši kandidat za proizvodnjo celuloznega etanola že v uporabi in ponekod je navadni trstikovec že avtohtona vrsta. Je pa zaradi invazivnosti manj priljubljen na drugi strani Atlantika. Ob rečnih bregovih in v mokriščih, kjer se najbolj bohoti, zaduši avtohtone rastline. Glede navadnega trstikovca so mnenja deljena.
Nekateri, tudi v Evropi, poudarjajo, da ta trajnica z visokim, votlim, močnim in neolesenelim steblom predstavlja med energetskimi rastlinami tehtno alternativo pogostejšim kulturam, ki se uporabljajo za napajanje bioplinskih naprav in za proizvodnjo trdnih biomas, ter pozitivno vpliva na okolje, saj gre za neprehrambno poljščino, ki ne potrebuje velikih kmetijskih vložkov, deluje proti propadanju okolja in ima velik fitosanitarni potencial, če se uporabi na kontaminiranih tleh.
- Biogoriva se vedno odpirajo več vprašanj, kot dajejo odgovorov
Okoljevarstveniki pa ponekod že od leta 2012 svarijo pred negativnimi posledicami. »Navadni trstikovec je žejna rastlina – uporablja veliko vode in se nagiba k rasti ob rečnih bregovih in potokih. Ko je tam, se hitro razmnožuje in preusmerja vodo iz vodnih poti stran od kmetijskih zemljišč. Prav tako izkrivlja oblike potokov z zožitvijo vodne poti, kar povečuje možnost poplav. Poleg tega je struktura ogromne trske povzročila, da gori veliko hitreje kot druge trave. Ta lastnost povečuje tveganje za požare,« so tedaj opozorili v nevladni organizaciji Friends of Earth.
Več iz rubrike
Glavo gor – to je porsche!
Nisem avtomobilistični novinar. Nikdar v življenju še nisem vozil porscheja. Do zdaj. Zato vam ne morem povedati, kako je voziti porscheja cayenna v primerjavi z BMW X6, audijem Q8 ali lamborghinijem…
Finski zaliv je kot ljubljanska obvoznica
Želimo blago. Sadje iz tropskih držav. Poceni kitajsko blago. Nafto z Bližnjega vzhoda. Večina dobrin do nas pripluje. Pri tem seveda ne pomislimo na morebitna tveganja in vpliv na okolje oziroma mor…