Kdo bo zmagovalec v tekmi električnih avtomobilov?

Zadnja leta mnogi napovedujejo eksplozijo električnih avtomobilov. Ampak po zadnjih izračunih prodaje električnih vozil, ki jo je konec minulega leta objavil Center za avtomobilsko upravljanje (CAM), imajo električna vozila le 4,6-odstotni svetovni tržni delež. To je sicer dvakrat več kot leta 2017, za kar sta zaslužni predvsem Kitajska in ZDA. Na Kitajskem so namreč registrirali skoraj milijon električnih avtomobilov, od tega 23 odstotkov hibridov, in kar 95 odstotkov električnih avtov proizvedejo doma.

V ZDA je za evforijo nad električnimi avtomobili poskrbel Elon Musk s Teslo. Kar 37 odstotkov vseh registriranih električnih avtomobilov v ZDA je Teslin model 3, s čimer ima po podatkih CAM Tesla 15-odstotni tržni delež na celotnem trgu električnih vozil. In Evropa? Najbolj zgleden primer je Norveška, kjer so lani prodali 47.000 električnih avtov in kjer je danes v prometu 48 odstotkov »električarjev«. Povpraševanje raste tudi na Nizozemskem in Švedskem.

Koliko električnih avtomobilov je bilo lani prodanih pri nas, je težko ugotoviti, ker jih statistika prikazuje skupaj s hibridnimi in priključnimi hibridi. Vseh teh je bilo skupaj 2.161, je razbrati iz podatkov Sekcije za osebna motorna vozila pri GZS – prodaja električnih avtov je pri nas kljub spodbudam očitno še vedno zelo butična.
 

Prve evropske baterije
 

E-mobilnost je priložnost. Ne le za okolje, ampak tudi industrijo. Sodeč po projekcijah, bo do leta 2030 veliko povpraševanja po električnih avtomobilih. Prodaja naj bi bila do leta 2035 vredna 19 milijard dolarjev, ocenjuje Boston Consulting Group.

Uvedba vozil brez emisij ustvarja nova delovna mesta na področju elektronike vozil in baterij. Pri slednjih avtomobilski industriji sledijo tudi kemični velikani. Električni avtomobili bodo letos s povpraševanjem po litijskih baterijah prehiteli potrošniško elektroniko, je Bloomberg zapisal v lanskoletnem poročilu New Energy Finance. Danes električni avtomobili uporabljajo predvsem litij-ionske baterije, katerih glavna komponenta so aktivni katodni materiali. V nemškem podjetju Basf pravijo, da aktivni katodni materiali pocenijo baterijo in povečujejo njeno učinkovitost. Prizadevajo si razviti tudi baterije z dvakrat večjim dosegom od današnjih. Takšne, ki se bodo hitreje polnile, s časom pa bi lahko izgubile težo in postale manjše, vendar s podvojeno življenjsko dobo. Tako bi lahko z enim polnjenjem srednje velikega avtomobila prevozili 600 kilometrov, baterijo pa napolnili v zgolj četrt ure.

E-mobilnost je eno temeljnih področij, s katerim se ukvarja omenjeni nemški kemični velikan. Zakaj pri tem ob strani puščajo gorivne celice? »Gorivne celice na osnovi vodika so dražje kot e-mobilnost. Tudi s finančne plati so zahtevnejše kot elektro mobilnost,« je ob našem obisku Basfa v začetku leta odvrnil dr. Martin Brudermüller, predsednik upravnega odbora. »Zato se osredotočamo na litij-ionske baterije, v to smer gre tudi elektromobilnost,« je dodal. In četudi v Basfu testirajo druge oblike pogona, med njimi tudi gorivne celice, se osredotočajo na tisto, kar zanima stranke. In zanimajo jih baterije.

Basf je tudi prvo evropsko podjetje, ki bo baterije izdelovalo v Evropi. Pri tem projektu bodo sodelovali z ruskim podjetjem Nornickel, baterije pa bodo izdelovali v finskem mestecu Harjavalta, ki leži na jugozahodu blizu Baltskega morja. S tem so tudi naslovili pomisleke nemške kanclerke Angele Merkel, ki je na lanskoletni razpravi o prihodnosti EU med drugim dejala, da se moramo vprašati, zakaj velike inovacije ne prihajajo več iz Evrope, kot so pred 130 leti, ampak iz Azije in Amerike: »Vprašati se moramo, kako bo celina, ki je izumila avtomobil, vplivala na prihodnost. Zakaj mi ne razvijamo baterij za električne avtomobile? Napeti bi morali vse sile, da bi obvladali pogonske tehnologije prihodnosti, da bi tudi evropski proizvajalci razvijali litijske baterije, čipe, umetno inteligenco in kvantne računalnike.«

Basfova naložba je del njihovih 400-milijonskih vlaganj, proizvodnjo baterij pa naj bi zagnali prihodnje leto. V Harjavalti bi lahko letno izdelali 300.000 baterij za električne avtomobile. Nikelj in kobalt bo dostavljal Nornickel, celotna proizvodnja na Finskem pa bo temeljila na lokalnih energetskih virih – vodi, vetru in biomasi. »Z investicijo v Harjavalti bo Basf prisoten v vseh večjih regijah z lokalno proizvodnjo in bo s tem tudi bliže kupcem, ki podpirajo trg električnih vozil,« je dejal Kenneth Lane, predsednik Basfove divizije za katalizatorje.

Sergej Batekhin, višji podpredsednik prodaje, nabave in inovacij v podjetju Nornickel, je ob tem v sporočilu za javnost dejal: »Verjamemo, da imajo električna vozila velik potencial za preoblikovanje svetovne industrije niklja.«

»Evropska kemična industrija je resnično pomembna za gospodarski razvoj in bogastvo, zagotavlja sodobne izdelke in materiale ter omogoča tehnične rešitve v skoraj vseh sektorjih in vrednostnih verigah proizvodnega gospodarstva. Je bistveni ponudnik rešitev za doseganje konkurenčnega gospodarstva EU in nizkoogljične družbe,« pravi izvršni direktor Sveta evropske kemijske industrije (CEFIC) René van Sloten. »Kot taka bo kemična industrija ključno prispevala k doseganju trajnostnega razvoja,« je prepričan van Sloten. Morda pa bo prav proizvajanje električnih baterij rešitev za odvisnost od kemijske industrije.

Kemična industrija je že tradicionalno velik in ključen partner avtomobilske industrije, a ker avtomobilska industrija lansko leto ni delala s polno parno, skrbela jih je namreč trgovinska vojna z ZDA glede uvoza avtomobilov, se je to poznalo tudi v negativni rasti kemične industrije.

Korejci kar s tremi tovarnami v Evropi

Basf ni edini, ki bo v Evropi delal baterije za električne avtomobile. Tudi Slovenija se je nadejala, da bo na zemljevidu izdelovalcev baterij za električne avtomobile. Ampak od pompoznih najav nekdanjega mariborskega župana Andreja Fištravca, da bodo Kitajci v Mariboru odprli tovarno baterij, ni bilo nič. Pred dvema letoma so namreč Kitajci papirnato podjetje izbrisali iz sodnega registra in tako pokopali vse upe na tovarno. Delo je tedaj pisalo, da je bilo več znakov, da iz projekta ne bo nič, med drugim razpis za 52 delovnih mest tik pred županskimi volitvami, čeprav podjetje sploh ni imelo niti prostorov niti ni bil na občino vložen noben zahtevek za izdajo gradbenega, uporabnega ali okoljskega dovoljenja. Mariborski župan Fištravec je kljub temu ves čas napovedoval naložbo v vrednosti 15 milijonov evrov, v treh letih pa naj bi delo dobilo 300 ljudi najrazličnejših profilov – od proizvodnih delavcev do inženirjev.

Več sreče imajo Madžari. Pa ne s Kitajci, ampak s Korejci. Južnokorejsko podjetje SK Innovation je marca lani na Madžarskem začelo z gradnjo nove tovarne baterij za električne avtomobile, ki bo namenjena povpraševanju evropskih proizvajalcev.

Vrednost naložbe je okrog 650 milijonov evrov. Yoon Ye-seon, vodja oddelka za akumulatorje SK Innovation, je dejal, da se bo množična proizvodnja v obratu s površino 430.000 kvadratnih metrov začela leta 2020, letno pa bodo izdelali za 250.000 avtomobilov baterij, je pisal Budapest Business Journal. Do leta 2020 naj bi tudi povečali proizvodnjo v svojih domačih tovarnah, tako da bodo po svetu izdelali baterije s skupno kapaciteto 12 gigavatnih ur. Proizvodnjo bi lahko na zahteve kupcev še povečali. Glavni odjemalci bodo evropski proizvajalci avtomobilov, med njimi tudi Mercedes-Benz.

Na spletišču kormany.hu pišejo, da bodo poleg SK Innovation še tri južnokorejska podjetja izdelovala baterije za električne avtomobile v srednji in vzhodni Evropi. LG Chem gradi tovarno na Poljskem, kjer načrtujejo izdelavo 50.000 akumulatorjev dolgega dosega, vendar bodo hitro podvojili načrtovane zmogljivosti. LG je namreč napovedal naložbo v vrednosti pol milijarde dolarjev za povečanje zmogljivosti na 70 gigavatnih ur, za katero menijo, da bo podpirala proizvodnjo 300.000 električnih vozil na leto. Tako naj bi zadostili povpraševanju kupcev, med katerimi so Audi, GM, Lucid Motors in Faraday Future. Samsung SDI je že pred dvema letoma odprl tovarno v Gödu, severno od Budimpešte, kjer je zaposlenih 600 ljudi.

Tudi Panasonic, CATL in drugi vlagajo v povečanje svojih proizvodnih zmogljivosti.

Tudi družba Bosch, sicer ena redkih, ki gospodarske vzpone in padce izkorišča in spretno krmari med občasnimi valovi negotovosti že od 19. stoletja, se je lani odločila postaviti svojo tovarno za proizvodnjo baterijskih celic. Da bi si priborili petinski tržni delež, bodo vložili okoli 20 milijard evrov.
 

Kobalt v pasti
 

Čeprav so električna vozila predstavljena kot precej bolj zelena rešitev od avtomobilov, ki jih poganjajo fosilna goriva, so lani pri A.T. Kearney opozorili na preseganje okoljskih omejitev pri proizvodnji baterij za električne avtomobile in pri upravljanju njihovega ogljičnega odtisa skozi celotno življenjsko dobo. V raziskavi »Naravni viri in CO2: Tveganja pred električnimi vozili na baterije« so opozorili, da se proizvajalci avtomobilov ob preklopu svojih flot na elektrifikacijo med drugim spopadajo z zagotavljanjem dobave surovin za proizvodnjo baterij.

»Baterije za električna vozila vsebujejo vrsto redkih materialov – litij, nikelj in kobalt. Ker povpraševanje presega ponudbo, se proizvajalci po celem svetu spopadajo z zagotavljanjem stabilne dobave teh ključnih surovin. To predstavlja pritisk na proizvajalce električnih vozil, lov na alternativne tehnologije pa se nadaljuje,« je opozoril Marko Derča, podpredsednik v A.T. Kearney. Glede na poročilo po celem svetu še posebno primanjkuje kobalta, katerega zaloge naj bi v celoti pošle že do mejnika, ko bo izdelanih 300 milijonov električnih vozil, kar je skromen delež v primerjavi z 1,2 milijarde avtomobilov, ki so danes prisotni na cestah. Od leta 2013 sicer globalna proizvodnja litija raste za 7 odstotkov letno, vendar bi za zadovoljitev povpraševanja morali letno proizvodnjo povečati za 9 odstotkov. Zgodovinsko gledano je v preteklosti kobalt dosegel najvišjo vrednost marca 2018 in rekordno najnižjo vrednost februarja 2016. Rast povpraševanja in primanjkljaj zalog sicer še nista pripeljala do višjih cen te surovine, vendar poročilo Capital Economics predvideva, da se bodo cene kobalta ponovno okrepile. Do sredine tega leta naj bi zaradi začasne ustavitve prodaje in izvoza kobalta iz Demokratične republike Kongo zrasle za okoli 30 odstotkov.

Bi kemična industrija lahko našla čistejše gorivo, ne le električne baterije za avtomobile? Kot surovino bi lahko uporabljali vodik, a je to bolj vprašanje za avtomobilsko industrijo, pravi van Sloten. »Bomo pa razvili boljše baterije. Kemična industrija dela veliko v tej smeri, saj sledimo trgu in razvijamo rešitve.«