Čakata nas harmonizacija in orkestracija mobilnosti

Pogled na leteči taksi v Dubaju. Foto Reuters

Obstaja možnost, da bodo v prihodnosti našo mobilnost plačevali ponudniki vsebin in trgovske ponudbe, vsekakor pa bodo ti še močneje vpeti v naše potovalne navade.

Če drži rek, da je sprememba edina stalnica, potem je danes skrajni čas, da se mobilnost spremeni. Kljub temu da je mobilnost postala zelo široka in popularizirana tema, ki se je od kočijažev preoblikovala do podatkov na aplikacijah, pa večina obetajočih sprememb v realnosti (zaenkrat) živi zgolj na predstavitvah PowerPoint.

Od nekdaj imajo spremembe v načinu prevoza ekonomske, socialne in politične vplive ter obratno. Prihod avtomobila in predvsem avtomobila, dostopnega širšim množicam, je spremenil mesta in vasi ter skrajšal razdalje. Poleg novega poslovnega modela množične proizvodnje, ki se je začel uporabljati še v drugih industrijah, je spodbudil razmah množičnega turizma. Prihod nizkocenovnih letalskih prevoznikov je število turistov, ki potujejo v oddaljene kraje, še povečal. O škodljivih vplivih na okolje zaradi nenehnega povečevanja avtomobilov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Rolls-Royce predstavljal svoje legendarne modele, nikakor niso razmišljali. Danes je to problem številka ena, ki avtomobilske proizvajalce, nove tekmece in dopolnilne industrije na področju mobilnosti sili k pospešenemu iskanju rešitev.


Nujne investicije v javni prevoz

Kljub temu da sta elektrifikacija voznega parka in souporaba vozil (ang. car sharing) slišati kot zelo atraktiven model uporabe avtomobilov in reševanja vprašanj mobilnosti, se v resnici izzivov slednje sploh ne rešuje. Problem onesnaževanja se bo pač moral reševati s povečanjem potnikov v javnih, množičnih sredstvih prevoza.


Mobilnost se ne bo zaključila ob izstopu iz vozila, v veliki prodajalni.

Ena od rešitev, ki jo Ljubljana v ta namen pospešeno uvaja, je integriran potniški promet, ki je platforma, na kateri potniki organizirajo svoje potovanje od točke A do točke B, pri tem pa izbirajo med različnimi prevoznimi sredstvi. Za potnika bosta pomembna le cena in čas, kar je za stranke veliko prijaznejše, saj jim ne bo treba pregledovati različnih spletnih strani ponudnikov: železnic, medkrajevnih avtobusov, lokalnih avtobusnih povezav. Dobri smo tudi v uvajanju koncepta »parkiraj in se odpelji z avtobusom« (ang. park and ride). Trenutno taka parka obstajata na Viču in v Črnučah. Cilj Ljubljane je, da bi vzdolž vseh vpadnic podaljšala rumeni pas, s čimer bi omenjena rešitev pridobila pravi pomen. »V Ljubljano dnevno prihaja od 120 do 150 tisoč vozil. To pomeni, da nekdo, ki se vozi iz Maribora v Ljubljano, ob prometnih konicah pogosto stoji pri Lukovici v koloni, do cilja pa potrebuje uro in petinštirideset minut. Z uporabo parkov »parkiraj in se odpelji z avtobusom« se ta čas in kolone skrajšajo, poleg tega pa je tudi parkiranje na parkiriščih zunaj mesta bistveno ugodnejše. Upoštevati je treba še prihranek pri času, ko lahko med vožnjo na avtobusu počnemo druge stvari,« pojasnjuje Daniel Avdagič, direktor Av Living Laba, vodilne raziskovalne in testne zasebne institucije za nove koncepte mobilnosti.

Da pa bi zgodba delovala, kot bi si želeli, je treba rešiti vse izzive javnega prevoza, dodaja sogovornik. »Javni potniški promet nima dovolj finančnih sredstev za posodabljanje in širitev linij, večina je subvencioniranih, velik problem je z nadomeščanjem voznikov avtobusov v času gripe, ko določene linije zaradi bolniških odsotnosti izpadejo. Električna vozila vodilnih proizvajalcev se morajo poceniti, da bodo postala bolj dostopna. Šele takrat se bodo začeli posodabljati tudi vozni parki pri nas. Kljub temu da jih nekaj že deluje na plin, pa vsi čakamo električna,« pojasnjuje Avdagič. Ta pa bodo spet prinesla svoje izzive. Elektriko bo treba pripeljati do polnilnic. »To pomeni, da moramo speljati en megavatni kabel do Bežigrada, kar ni tako enostavno. Potrebna bodo gradbena dovoljenja, izkopi, izvedba in drugo, kar bi lahko trajalo tudi tri leta.«

Tako zgodbo pametnega mesta in pametnega prevoza vsak gradi po svojih zmožnostih, a pomembno je, da se tako država, občine kot proizvajalci in snovalci zavedajo, da se koncept mobilnosti spreminja »proti orkestraciji in harmonizaciji različnih povezav vertikal, ki so do sedaj obstajale,« pravi sogovornik.

image
Foto Steve Marcus Reuters Elon Musk naj bi s »hyperloopom« reševal javni promet. Virgin Hyperloop One pa si prizadeva razviti tehnologijo, ki bo blago prevažala s hitrostjo 1000 km na uro. FOTO Reuters


Hyperloop in leteči taksiji

Na področju množičnega tranzita se v ZDA in Aziji opevajo nove tehnologije, kot je »hyperloop«, kar bi lahko prevedli kot hitri transport. Elon Musk naj bi z njo reševal javni promet, Virgin Hyperloop One pa si prizadeva razviti tehnologijo, ki bo blago prevažala s hitrostjo 1000 km na uro. »Hyperloop bo pretresel trg nepremičnin. Recimo v Silicijevi dolini, kjer so cene nepremičnin zrasle do neba, saj lahko s to tehnologijo daljše razdalje prepotujemo zelo hitro, zato postane nepomembno, kako daleč v resnici živimo. Tehnologija bi zagotovo razbremenila prenaseljena mesta.«

»Druga futuristična ideja, s katero se določene družbe že testno ukvarjajo, pa so leteča vozila. Marsikateri urbanisti in gradbeni inženirji na zemlji ne vidijo več možnosti povečevanja prometne infrastrukture. Ker je gradnja pod zemljo predraga, je edina rešitev nebo. Zelo pomemben je evropski projekt U-Space, v katerega je poleg drugih mest vključena tudi Ljubljana. Raziskali bodo, kakšna pravila in pogoje morajo leteča vozila izpolnjevati, da bodo lahko prilagodili predpise. Trenutni največji problem letečih vozil je kratek čas, kolikor so zmožna biti v zraku, ker so električne baterije pretežke.« Leteča avtonomna vozila razvijajo tudi Uber s programom Elevate, Pipistrel, nemški Lilium, dva projekta vodi tudi Airbus, s tem pa se ukvarjajo tudi mnogi drugi. Poleg teže baterije pa je problem tudi zvočno onesnaževanje. »Tako kot je pri avtonomni vožnji trenutni izziv udobnost, saj je recimo zaviranje zelo mehansko, bodo sčasoma proizvajalci tudi to odpravili,« je prepričan sogovornik.

image
Foto Jason Lee Reuters Izziv današnjega časa je tudi, kako pri ljudeh spodbuditi sopotništvo, deljeno lastništvo avtomobilov in izposojo avtomobilov.
FOTO Reuters


Avtonomne vožnje v urbanih predelih še leta ne bo

Tako kot televizija ni ugasnila radia, tudi novi načini prevoza ne bodo zamenjali starih, ampak bodo z njimi sobivali. Vsaj na začetku mobilne revolucije lahko po besedah sogovornika pričakujemo, da se bo število vozil na cestah in na nebu v prihodnosti samo povečevalo. »Spremembe se bodo dogajale pri lastništvu vozil, povečevala se bosta prehod na souporabo vozil in sopotništvo, ki bo v naslednjih letih raslo in se širilo. To bo na začetku povzročilo večje število poti in vozil, saj bo prevoz na voljo tudi tistim, ki do sedaj niso imeli svojega avta, ker ga niso želeli, si ga niso mogli privoščiti ali pa niso imeli te možnosti zaradi drugih ovir, recimo zdravstvenih ali starostnih.«

Kljub temu da se največ govori o avtonomni vožnji, s katero bi lahko recimo vozilo odpeljalo otroke v vrtec, ko bi nas odložilo v službi, s čimer bi se obseg vožnje zmanjšal, pa tega v naslednjih treh letih ne bo, zagotavlja Avdagič. »Zagotovo je ne bo v urbanih predelih, kjer je s pločevino na cestah največ težav. Na avtocestah, kjer je toliko manjša kompleksnost, se bo uvajanje avtonomne vožnje že začelo, v mestnem prometu pa še ne. Ko pa bo do tega le prišlo, pa tak način prevoza ne bo koristen le za razvoz otrok, ampak tudi hišnih ljubljenčkov, ki bodo lahko potovali z avtonomnimi vozili, kar bo še dodatno razbremenilo promet. Ob koncu delovnega dne vam ga bo vozilo dostavilo do službe, da vam ga ne bo treba hoditi domov iskat. V večjih mestih, kjer vozijo hišne ljubljence v dnevno varstvo, je to lahko velik izziv, saj nekateri potrebujejo do pasjega vrtca eno uro in potem še eno uro do službe.«

image
Foto Pixabay V kočijah se danes poleg turistov vozijo le še amiši.
FOTO Pixabay


Dejstvo pa je, da bo razmah avtonomne vožnje prinesel drastične spremembe za mobilnost. Po prepričanju Avdagiča se bo – ko bo človek umaknil roke z volana – pojavila ogromna priložnost za različne ponudnike, da zavzamejo nastalo praznino. »Ko je leta 2007 Steve Jobs s telefona umaknil tipkovnico, se je zgodila eksplozija vsebin na telefonu. Enako bo, ko bo volan nadomestil zaslon. To bo zagotovo vzpodbudilo različne ponudnike vsebin in tehnološki velikani že pripravljajo pospešene rešitve, ki jih danes vidimo v obliki osebnih pomočnikov, kot so Alexa, Siri, Echo. Vsebine se bodo prilagajale razdalji vožnje in željam potnika.«
Več iz rubrike