Alge - biogorivo četrte generacije?

Alge proizvajajo olje, ki ga je preprosto rafinirati v dizelsko gorivo in tudi v bencin. Nekdaj priljubljena ideja o proizvodnji biogoriv iz alg, ki se gojijo v ribnikih ali rezervoarjih – in se izogiba rabi zemljišč – je bila v veliki meri opuščena zaradi visokih proizvodnih stroškov v primerjavi s fosilnimi gorivi, kljub temu, da alge proizvajajo do 200-krat več biogoriva na pol hektarja kot soja.

Te hitro rastoče vodne organizme lahko gojimo v slanih vodah, v lagunah komunalnih odpadnih voda ali v plitvih bazenih v puščavi, kjer ne morejo preživeti nobeni drugi organizmi. Ameriško ministrstvo za energijo je skupaj z nekaterimi največjimi naftnimi družbami na svetu vložilo na stotine milijonov dolarjev v povečanje proizvodnje goriv iz alg.

Že pred desetletjem so promotorji industrije obljubljali gorivo iz alg, ki naj bi bilo do zdaj tako poceni kot naftno gorivo – in na voljo na bencinskih servisih. Vendar se je izkazalo, da je proizvodnja v velikem obsegu stroškovno previsoka in številna zagonska podjetja z algami so se v zadnjih letih umaknila iz tega posla. Drugi še vedno uresničujejo svoje sanje. Poleti je Exxon Mobil poročal o tehnološkem preboju, ki obljublja, da bo gorivo z algami stroškovno učinkovito – vendar vključuje gensko spremenjeni sev alg.

Alge bi genetsko spremenili tako, da bi neposredno proizvajale etanol, butanol, bencin ali dizelsko gorivo. Poleg tega se alge hranijo z ogljikovim dioksidom, zato lahko v podnebnem boju igrajo dvojno vlogo. V tujini že nastajajo partnerstva, ki povezujejo termoelektrarne in cementarne s proizvodnjo biodizla iz alg. V projektih biogoriv četrte generacije pa bi proizvajali biodizel iz emisij ogljikovega dioksida s pomočjo kultur matičnih celic. V takih projektih pretvarjajo sladkorje v olja.