AirPod: Slovenci spreminjajo mobilnost na letališčih (VIDEO)

Prvih deset kapsul bo mogoče na letališču v Londonu, Omanu in Dubaju preizkusiti že avgusta letos. Foto: Aleš Jazbec

Slovenski startup je nedavno predstavil pametno kapsulo Airpod, ki je namenjena sproščanju in počitku na letališčih. Tako letališča, sčasoma pa še drugi prostori, nikoli več ne bodo isti.

Naveličanemu čakanja in prenatrpanosti na letališčih ter pomanjkanja zasebnosti se je Gregi Mrgoletu, direktorju in soustanovitelju AirPoda, utrnila poslovna ideja, ki spreminja naše navade, potovanja pa dela prijetnejša. »Začel sem razmišljati, kje na letališču bi lahko našel miren kotiček,« se spominja začetkov. Ugotovil je, da nekaj sicer obstaja, a je to daleč od tega, kar si je želel. Ker je raziskovalec po naravi, je kmalu ugotovil, da obstaja vrzel v storitvah na zahtevo. Rodila se je ideja o kapsuli, o prostoru, kjer se lahko v gneči skriješ in se posvetiš delu ali počitku. In kjer je vse, kar potrebuješ, in še več. Kapsula, ki so jo javnosti v Tehnološkem parku v Ljubljani predstavili konec maja, je zasnovana tako, da omogoča počitek, dremanje, delo za računalnikom, gledanje televizije, poslušanje glasbe ali celo aromaterapijo.


 

Na letališčih že avgusta letos
 

V prvem delujočem tri metre dolgem in 1,7 metra širokem prototipu AirPoda nimaš klavstrofobičnega občutka. Čeprav je kapsula izolirana, imaš stik z zunanjim svetom. O tem so se strinjali vsi radovedneži, ki so se udeležili predstavitve. Je lično zasnovana in udobna, je bilo slišati navdušenje.

Prvih deset kapsul bo mogoče na letališčih v Londonu, Omanu in Dubaju preizkusiti že avgusta letos, je v pogovoru za Svet Kapitala povedal Grega Mrgole. Po testni fazi, ki bo brezplačna, cena uporabe ne bo nižja od 15 evrov na uro, bo pa variirala. V ZDA ne bo nižja od 30 dolarjev, v Evropi bo stala med 15 in 20 evri, v Aziji pa okoli 15 evrov, razlaga Mrgole. S takšno ceno in storitvami, ki jih nudi kapsula, ciljajo na vse skupine potnikov.

AirPod ima brezžični internet, monitor na dotik, klimatsko napravo, tehnologijo za zmanjševanje zvoka, zatemnjena stekla in programiranje proti stresnemu okolju. Implementirali so čiščenje s pomočjo IR luči, filtra HEPA in fizičnega čiščenja.
 

Slovensko znanje
 

Prvih deset kapsul bo mogoče na letališču v Londonu, Omanu in Dubaju preizkusiti že avgusta letos.
Koliko dela in »švicanja« je dejansko za tem projektom? »Tri leta, noč in dan,« odvrne Mrgole. »Razmišljali smo, kdo bodo partnerji, ki nam bodo pri tem pomagali, saj gre za sodelovanje z več slovenskimi podjetji. Ko je produkt narejen, ga je treba spraviti na trg. Ampak, kako to storiti? Kako z idejo priti do letališča?« je le nekaj vprašanj, s katerimi so se ukvarjali. Ta industrija je nova in še ni dobila pravega zagona, pravi sogovornik. Vendar pa privlači vse več pozornosti. Z največjega letališkega sejma v Dubaju so se vrnili z zajetnim izplenom - kupom poslovnih vizitk, med katerimi so tudi kontakti savdske kraljeve družine.

Z minimalističnim oblikovanjem se ujema z vsakim okoljem, s katerim koli letališčem. Sodelujejo z več slovenskimi podjetji, pravi Mrgole, a dodaja, da je bila ključna pri tem Nina Mihovec, ustanoviteljica studia Wilsonic Design, specializiranega za razvoj novih izdelkov, industrijsko oblikovanje in inženiring. »Skico, ki sem jo narisal, so spremenili v resničnost,« pravi Mrgole. Robotina Devida Palčiča, ki sicer izdeluje inštalacije za pametne hiše, jim je priskrbela ves »know-how« glede inštalacij; to je »prva pametna kapsula na svetu, ki prepozna tudi, kako se uporabnik počuti«. Ko uporabnik vstopi v kapsulo, pri AirPodu vedo, kakšen je njegov srčni utrip, temperatura telesa, ali je pod stresom ... In ko si uporabnik nastavi primerno »ozračje«, lahko kjer koli na svetu v kapsuli dobi enake pogoje. Ker želijo biti v stiku s časom, so razvili tudi svojo kriptovaluto, s katero bo mogoče plačati uporabo kapsule. Razvijajo tudi aplikacijo, plačilo pa bo mogoče izvesti tudi med samo rezervacijo leta (prek ponudnikov rezervacij).
image
Razvijajo tudi kapsulo za športnike. Gregor Mrgole (na fotografiji), ki je bil tudi sam športnik in šestkratni državni podprvak v skoku v daljavo, je enako kot mnogi drugi ugotovil, da določeni športniki, ki so na treningih izredno dobri, na tekmah »pogorijo«. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Če bi imeli 1000 kapsul, bi jih takoj prodali
 

Letališča so njih in njihovo idejo sprejela z odprtimi rokami. »Industrijo poznamo bolje kot večina, kar pomeni, da smo naredili odličen produkt in tudi poslovni model. Ta je bil ključen,« odgovarja na vprašanje, kako odprta so bila letališča do te novosti. Kapsule namreč niti ne prodajajo niti ne oddajajo, ampak jo letališču dajo brezplačno. V zameno jim letališče odstopi prostor, za katerega ne plačujejo najemnine. »V tem procesu imamo posrednika, podjetje, ki je tudi distributer, ki sodeluje z več letališči. Podjetje, s katerim smo se o tem začeli pogovarjati že pred dvema letoma, oskrbuje vsa za nas pomembna letališča.

To pomeni, da bi lahko z enim partnerjem distribuirali na vsa mednarodna letališča po svetu. Imamo pa toliko zanimanja, da bomo morali skrbno izbirati, s kom bomo delali.« Odziv letališč je bil tako neverjeten, da bi lahko AirPod že danes postavil 1000 kapsul, če bi jih imeli toliko na voljo. »Za letališča to ni tvegana naložba, saj z njo nimajo nobenega stroška. Namestimo jih v mrtvih rokavih letališč, ob izhodih oziroma vhodih na letalo.« Pravi tudi, da »ponudniki lounge« niso njihova konkurenca, »saj si jih zaradi visokih cen večina ne more privoščiti«. Zato ciljajo na preostalih 90 odstotkov potnikov.

Pisarniški del podjetja bo ostal v Ljubljani, proizvodni del (kjer bodo sestavljali kapsule in jih tudi testirali) pa bo v Prekmurju, natančneje v Murski Soboti. Za začetek bodo zaposlili osem ljudi, kaj kmalu pa še 20. Tudi v Ljubljani bodo širili ekipo, napoveduje Mrgole. Kapsule bodo s polno paro začeli izdelovati septembra. Koliko jih lahko naredijo, glede na to, da je povpraševanja ogromno? »Z eno ekipo, v eni izmeni, lahko izdelamo 100 kapsul mesečno.«
image
V prvem delujočem tri metre dolgem in 1,7 metra širokem prototipu AirPoda nimaš klavstrofobičnega občutka. Čeprav je kapsula izolirana, imaš stik z zunanjim svetom. Foto: Ana Strnad Hočevar

»Spreminjamo navade«
 

Medijska pojavnost je zanetila zanimanje tudi v drugih panogah. Kontaktirala so jih nakupovalna središča iz tujine, pa z univerze MIT, ki si kapsule želi na kampusu, železniške postaje, poslovni centri, velike korporacije, kjer imajo odprte prostore, našteva Mrgole. Opazil jih je tudi medicinski sektor, kjer z enim od partnerjev raziskujejo segment tretmaja v kapsuli pred operacijo in po njej. Zdravstveni segment je izjemno pomemben, pravi, saj so zdravniki preobremenjeni, morajo pa biti 100-odstotno skoncentrirani, ker že majhna nezbranost lahko privede do katastrofe. In to bi lahko dosegli v kapsuli.

Razvijajo tudi kapsulo za športnike. Mrgole, ki je bil tudi sam športnik in šestkratni državni podprvak v skoku v daljavo, je enako kot mnogi drugi ugotovil, da določeni športniki, ki so na treningih izredno dobri, na tekmah »pogorijo«. Zato s priznano rusko fakulteto razvijajo in tudi že testirajo sistem svetlobne, zvočne in nealergene vonjave z dodatkom čistega kisika, ki bo vsakega športnika pred tekmo sprostila in omogočila 100-odstotno zbranost pred tekmo.
image
Kapsula je zasnovana tako, da omogoča počitek, dremanje, delo za računalnikom, gledanje televizije, poslušanje glasbe ali celo aromaterapijo. Foto: Aleš Jazbec

»S takim konceptom bi lahko te kapsule namestili tudi na vseh javnih površinah,« pravi Mrgole. S tem pa posegajo tudi na področje mobilnosti, ki se bo, ko bodo kapsule del vsakdana, znatno spremenila. »Spreminjamo navade,« pa je skromen Mrgole, čeprav lahko s takšno storitvijo spremenijo kar globalne navade. »Smo prvi na svetu, ki bomo postavili nov standard,« pravi. Ob tem jih ne skrbijo morebitni plagiatorji. Čeprav imajo patent zaščiten, verjame, da jih bodo kopirali. Prvi plagiatorji bodo skoraj zagotovo Kitajci. »Ampak to narediti, če nimaš prave ekipe, dovolj denarja, prave vizije, je nemogoče. In to je naša prednost,« odvrne Mrgole. Ob tem pa verjame, da bodo zaradi poslovnega modela zmagovalci.
Več iz rubrike