Smotrna poraba virov bo v prihodnosti ključna

Zatrjujejo, da delajo veliko in vseskozi, poraba energije je namreč ključna za konkurenčnost, prijaznost do okolja pa postaja tudi zahteva kupcev višjega razreda.

»Zaradi čedalje bolj zahtevnih globalnih podnebnih usmeritev ter okoljskih ciljev se potrebe po uvajanju energetskega menedžmenta in prehoda v krožno gospodarstvo v industriji kažejo tudi v Sloveniji. Trenutno najbolj izrazito v podjetjih, ki so del večjih mednarodnih korporacij. Na eni strani je prehod na sodobne sisteme energetskega menedžmenta povezan z določenimi stroški in seveda znanjem, na drugi strani pa prehajamo v obdobje, ko bo ravno neizvajanje takšnih aktivnosti lahko povezano z dodatnimi stroški. K prehodu slovenskih podjetij v pametno energetsko industrijo bi lahko dodatno pripomogla tudi država z različnimi spodbujevalnimi programi, ki bi podjetjem omogočili lažji in učinkovitejši prehod,« menijo v Petrolu.

Opažajo, da je veliko podjetij v zadnjih letih že začelo izvajati večje ukrepe za zagotavljanje prihrankov z energijo, prav tako so bila vsa večja, energetsko intenzivna podjetja primorana pristopiti k izvedbi energetskih pregledov, kar pomeni, da so določeni ukrepi že identificirani, ne pa nujno izvedeni. Podlaga za vzpostavitev energetskega menedžmenta je tako v veliko podjetjih že pripravljena. Izziv ostajata prenos ukrepov v prakso in zavedanje vodstev o pomembnosti tako ukrepov kot sodobnega sistema energetskega menedžmenta.

Povezovanje za nižje stroške

V Petrolu so lani jeseni vstopili v energetski projekt Compile, katerega cilj je prva samopreskrbna energetska skupnost v Sloveniji. V projektu sodeluje 12 partnerjev iz Evrope ter partnerja iz Indije in Kitajske. Koordinira ga ljubljanska fakulteta za elektrotehniko. Petrol v sklopu projekta igra vlogo vodje delovnega sklopa demonstracijskih projektov in je odgovoren za vzpostavitev lokalne energetske skupnosti v Lučah. Celotni sistem v Lučah bo predstavljal prvo energetsko skupnost v Sloveniji, ki bo lahko v celoti sama pokrila potrebe po električni energiji zgolj iz proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

Petrol je povezovalec v več primerih, zraven je tudi pri največjih zaprtih distribucijskih sistemih pri nas. Odvečna toplota, ki nastaja pri hlajenju elektroobločne peči v podjetju Sij Metal Ravne, se je pred izvedbo projekta prek hladilnih stolpov nekoristno odvajala v okolje.


»V Petrolu proizvajamo toploto za potrebe družb na območju železarne Ravne in v mestu Ravne v toplarni, ki je od vira odvečne tehnološke toplote oddaljena 500 metrov. Zato je bil kot najpomembnejši ponor te toplote identificiran ravno sistem daljinskega ogrevanja. Kot drugi ponor smo identificirali pripravo sanitarne tople vode, ki obratuje vse leto. Lani smo koristno izrabili 8033 MWh toplote, za leto 2019 pa načrtujemo okrog 9000 MWh, od tega 7800 MWh na področju daljinskega ogrevanja, kar je dobro petino vse proizvedene daljinske toplote, 1200 MWh pa na področju proizvodnje sanitarne tople vode. Letni prihranki zemeljskega plina bodo v prihodnje znašali en milijon kubičnih metrov plina oziroma 10.000 MWh,« pravijo v Petrolu. Poleg tega so vložili v obnovo sistema daljinskega ogrevanja. Prej je v zemljo ušlo tudi 17.000 kubičnih metrov vroče vode, zdaj le nekaj sto kubičnih metrov. Obnovili so 72 toplotnih postaj in izgube toplote zmanjšali z 22 na 15 odstotkov.

Jasno je, da se razmerja in odnosi v elektroenergetskem sistemu vztrajno spreminjajo. »Večina tistih podjetij, ki smo jih do pred kratkim opredeljevali kot neposredne odjemalce na prenosnem omrežju, se je namreč povezala v zaprte distribucijske sisteme (ZDS). Te zaprte sisteme sestavljajo tudi druga podjetja (večinoma manjša) in proizvodnja znotraj sistemov,« pravijo v Elesu, kjer ne morejo več slediti porabi elektrike v posameznem podjetju.

Zaprti sistemi so Sij Acroni, Petrol Energetika (za elektroenergetske objekte, naprave in omrežja na območjih nekdanje Železarne Ravne in nekdanje Železarne Štore), ZDS Jesenice (del kompleksa nekdanje Železarne Jesenice) in Talum. »Tako imamo trenutno neposredno na prenosni sistem priklopljena le dva neposredna odjemalca, Imerys Fused Minerals Ruše in Slovenske železnice,« pravijo v Elesu.

Največja odjemalca elektrike sta sicer ZDS Talum in ZDS Acroni z Železarno Jesenice. Odjem prvega je lani znašal 1,12 TWh kar predstavlja devetodstotni delež celotne slovenske porabe, odjem ZDS Acroni pa 342 GWh, kar predstavlja približno 2,5 odstotka slovenske porabe elektrike. Sledita jima Železarna Ravne in Železarna Štore vsaka z 1,3 odstotka slovenske porabe. »Nekatera del elektrike proizvajajo tudi sama, a Eles vpogleda v podatke znotraj ZDS nima. Pri uravnavanju napetosti v elektroenergetskem sistemu trenutno pomaga le Talum, ki ima vgrajene primerne kompenzacijske naprave,« še dodajajo v Elesu.

Za Talum je najbolj učinkovita reciklaža

V Talumu pravijo, da so se iz proizvajalca glinice in aluminija preoblikovali v proizvajalca različnih aluminijastih izdelkov, najučinkovitejšega proizvajalca glede specifične porabe električne energije na tono proizvedenega primarnega aluminija, največjega svetovnega proizvajalca rondelic in rondel, z nudenjem vseh treh najpogosteje uporabljenih tehnologij litja aluminijastih ulitkov pa uspešno stopajo na trg e-mobilnosti. »Učinkovita raba energije je pomembna zaveza naše poslovne politike,« pojasnjujejo v Talumu. V Skupini Talum v proizvodnji uporabljajo električno energijo, komprimirani zrak, toplotno energijo in zemeljski plin. Za ogrevanje izkoristijo tako rekoč vso glede na temperaturne režime uporabljivo odpadno toploto iz procesov, kar predstavlja polovico vse odvečne toplote iz proizvodnje. »Po specifični porabi električne energije na tono elektroliznega aluminija smo zanesljivo uvrščeni v deset odstotkov najuspešnejših proizvajalcev aluminija v EU, saj smo v zadnjih petih letih povprečno porabili 14,096 MWh elektrike na tono elektroliznega aluminija. To je manj od objavljene referenčne evropske vrednosti, ki znaša 14,256 MWh na tono. Tudi pri spremljanju direktnih emisij sodi naša proizvodnja primarnega aluminija v deset odstotkov najučinkovitejših naprav v EU,« pojasnjujejo v Talumu.


Vendar je za skok učinkovitosti potrebna reciklaža. Danes v Talumu pretalijo več kot 70.000 ton različnih vrst aluminija. »Po skupnem fizičnem obsegu prodaje rastemo izključno pri predelavi oziroma reciklaži predelanega aluminija. Poraba energije za pretapljanje aluminija predstavlja le pet odstotkov energije, ki jo potrebujemo za proizvodnjo primarnega aluminija v elektroliznih celicah,« v Talumu pojasnijo, zakaj je predelava odpadkov koristna. Usmeritev v učinkovitost narekujejo tudi kupci. »Delovanje v skladu s standardi kakovosti je osnovni pogoj za delovanje na svetovnem trgu, v Talumu 85 odstotkov svoje proizvodnje izvozimo. V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo tudi trajnostnim zahtevam svojih kupcev, ki povprašujejo po stoodstotno reciklabilni embalaži. Zavedamo se prednosti, ki jih ponuja aluminij, in zavzeto sledimo zahtevam in smernicam trga pakirne industrije, kjer smo na področju rondelic za embalažo v farmacevtski, prehrambni in kozmetični industriji največji svetovni proizvajalec. Rezultat je, denimo, inovacija na področju trajnosti, to je rondelica, izdelana iz procesnega odpadnega aluminija. Veliko zanimanja je vzbudila predvsem aerosolna doza, izdelana iz takšne rondelice, ki jo je predelal naš kupec Alltub Italia in jo pod blagovno znamko Eco Light Can v začetku leta predstavil na srečanju proizvajalcev embalaže za aerosole Aerosol&Dispensing Forum v Parizu,« se še pohvalijo.

Goodyear mora upoštevati zahteve kupcev

Tudi v Goodyearu proizvajajo energetsko intenzivne izdelke.

Za sedem milijonov pnevmatik, ki jih v povprečju na letni ravni proizvedejo v Kranju, uporabljajo zemeljski plin, s katerim proizvajajo paro, elektriko uporabljajo za pripravo komprimiranega zraka, obratovanje strojev, razsvetljavo, ogrevanje in hlajenje prostorov ter druge potrebe, dušik za proces vulkanizacije pnevmatik ter rečno vodo za pripravo tehnološke vode in hlajenje strojev.
»Že od začetka poslovanja si z različnimi projekti, dejavnostmi in ukrepi prizadevamo zmanjševati porabo energije. V dvajsetih letih smo v projekte, namenjene izboljšanju energijske učinkovitosti, usmerili približno sedem odstotkov vseh naložb, ki so v skupnem obsegu znašale 273 milijonov evrov. S tem se je specifična poraba energije na enoto proizvoda v tem obdobju zmanjšala za 19 odstotkov. Za zdaj zadnji projekt te vrste smo končali v prvi polovici leta. Znotraj celotnega obrata smo namestili razsvetljavo led. Ta naložba nam omogoča manjšo porabo elektrike in bo pripomogla k 50-odstotnemu zmanjšanju stroškov razsvetljave,« pravijo v Goodyearu. Goodyear tako na globalni kot tudi na lokalni ravni redno zbira povratne informacije od kupcev, zlasti servisnih mest in proizvajalcev avtomobilov. »Oboji kot pomemben del trajnostnih vidikov poudarjajo izvor in način pridelovanja surovin, potrebnih za proizvodnjo, povečevanje deleža okolju prijaznejših surovin ter ocenjevanje in spremljanje vseh dobaviteljev z vidika vplivov, tveganj in priložnosti, ki jih ti prinašajo za okolje in družbo,« na spremenjene želje kupcev opozarjajo tudi v Goodyearu.

Sij oddaja odpadno toploto za sisteme ogrevanja

Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo v Skupini Sij, pravi, da v družbah skupine uporabljajo zemeljski plin, ki je nizkoogljično gorivo, in električno energijo, pri kateri se povečuje delež proizvodnje iz obnovljivih virov. »Porabimo skoraj 17 odstotkov vsega zemeljskega plina, uporabljenega v državi, in devet odstotkov vse električne energije, porabljene v slovenskem industrijskem sektorju. Po porabi elektrike smo drugi v Sloveniji,« pojasni Kanalec naravo njihove dejavnosti. Večino energije porabita jeklarni Sij Acroni in Sij Metal Ravne. Letna poraba električne energije je približno 520 GWh, zemeljskega plina pa približno 850 GWh in se z leti v celoti zvišuje skladno z načrtovanim povečanjem proizvodnje, obenem pa zaradi vlaganj v nove tehnologije upada poraba energije na proizvod.


Tudi v Skupini Sij so se lotili zamenjave razsvetljave. Lani so uvedli energijsko varčno razsvetljavo led v večini hal družbe Sij Ravne Systems, letos jo bodo še v drugih družbah. Tudi razsvetljava spada v enotni centralni informacijski sistem za energetski menedžment in izmenjavo dobrih praks učinkovite rabe energije med družbami. Družbe Skupine Sij v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi povečujejo uporabo odvečne toplote, ki nastaja v metalurških proizvodnih procesih. Na Ravnah na Koroškem odvečna toplota, ki nastaja v procesu proizvodnje jekla v družbi Sij Metal Ravne, delno pokriva potrebe mesta za daljinsko ogrevanje. »Lokalnemu dobavitelju energije za ogrevanje mesta Ravne na Koroškem smo lani predali 8033 MWh toplotne energije, ki nastane kot odvečna toplota v procesu elektroobločne peči. Ta količina obsega približno 41 odstotkov vse potrebne toplote za ogrevanje Raven. Predvidevamo, da bo količina oddane toplotne energije letos dosegla 10.000 MWh, kar bo dovolj za pokrivanje polovice vseh potreb za ogrevanje Raven na Koroškem. Leta 2018 smo z odvečno toploto poleg zimskega bazena začeli ogrevati še letni bazen Športnega centra Ravne na Koroškem, kar je bila donacija Skupine Sij,« opisuje Kanalec. Projekt Etekina, za katerega je Sij Metal Ravne leta 2017 pridobil sredstva na razpisu Obzorje 2020, pa bo omogočil še izvedbo projekta za izrabo odpadne toplote iz dimnih plinov z novo tehnologijo »heat pipe« na eni večjih peči v jeklarski družbi na Ravnah. »Odvečna toplota bo namenjena ogrevanju prostorov in ponovni uporabi v proizvodnem procesu. Z novo tehnologijo naj bi pridobili 3576 MWh energije na leto in dosegli več kot 40-odstotno izkoriščenost odvečne toplote iz dimnih plinov,« našteva Kanalec. Dodaja, da v primerjavi s svetovnimi železarnami in jeklarnami, ki so po podatkih Svetovnega jeklarskega združenja lani v povprečju izpustile kar 1830 kilogramov ogljikovega dioksida na tono proizvedenega jekla, njihove emisije znašajo 401 kilogram na tono in so primerljive s sodobnimi reciklažnimi jeklarnami. »Iz poročila Svetovnega jeklarskega združenja o izpustih CO2 je razvidno, da se s takšnimi izpusti uvrščamo med najboljše jeklarje v svetovnem merilu,« je ponosen Kanalec.

Pomembni kupci preverjajo proizvodnjo stekla

V Steklarni Hrastnik zagotavljajo enako, ukrepi za energijsko učinkovitost so stalnica že vrsto let. »Ravno zato smo lani na tono staljenega stekla porabili deset gigadžulov (GJ) energije, leto prej pa 11,1 GJ energije, kar pomeni desetodstotno zmanjšanje,« pravijo. Pomembno vlogo pri doseganju energijske učinkovitosti imajo naložbe v proizvodnjo. »Trenutno so te usmerjene v prehod v industrijo 4.0, torej v avtomatizacijo, digitalizacijo in robotizacijo. Vzpostavljen imamo tudi sistem za energetski menedžment GemaLogic, ki vključuje približno 85 odstotkov porabnikov električne energije in 90 odstotkov porabnikov zemeljskega plina. Podatki se zajemajo v minutnem intervalu. Zaposleni lahko v realnem času spremljamo porabo, karakteristične kazalnike, opozorila in analizo preteklih podatkov,« pravijo v Steklarni Hrastnik. Poleg tega investirajo tudi v inovativne rešitve, povezane z izrabo odpadne toplote, nadomeščanjem fosilnih goriv z okolju prijaznejšimi, višanjem izkoriščenosti talilnih peči in drugimi rešitvami. V okviru ene od teh investicij skupaj s partnersko družbo RCeNeM v okviru raziskovalno-razvojnega projekta razvijajo inovativno tehnologijo taljenja stekla z uporabo vodika.

»Cilj projekta je razvoj nove tehnologije taljenja stekla in s tem razogljičenje goriva ter posledično zmanjšanje ogljičnega odtisa Steklarne Hrastnik za 15 odstotkov. Vodik seveda ne vsebuje ogljika, zato pri gorenju nastaja samo čista vodna para. V energetsko intenzivni industriji so prav inovativne tehnološke rešitve tiste, ki bi lahko v prihodnosti pripomogle k doseganju ciljev EU za znižanje emisij CO2. Poleg tega bomo s tem projektom zmanjšali porabo zemeljskega plina,« pravijo v Steklarni Hrastnik in dodajajo, da se pripravljamo na postavitev še ene lastne 400-kilovatne (kW) sončne elektrarne, s čimer bodo sami proizvedli tri odstotke elektrike, ki jo porabijo v steklarni.

»V naši dejavnosti je predvsem pri sodelovanju z lastniki blagovnih znamk pomembno, kako poteka proizvodnja in kakšni so vplivi na okolje. Naši naročniki pred začetkom sodelovanja velikokrat opravijo pregled poslovanja, pri čemer preverjajo tudi porabo energentov in skrb za okolje. Tako je na primer lastnik blagovnih znamk, ki je tudi naša stranka, francosko podjetje Pernod Ricard letos že deveto leto organiziral Responsib’ALL Day, dan družbene odgovornosti, ki je sledil pred kratkim sprejeti strategiji trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti 2030, imenovani Good Times from a Good Place. Strategija se osredotoča na vse vidike poslovanja, od zrna do kozarca, in podpira cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov,« o pomembnosti kupcev pravijo v Steklarni Hrastnik.