Zanimivo, saj do njih nemalokrat gojimo ambivalenten odnos. Po eni strani jim zelo radi pripišemo krivdo za večino problemov, a se pri tem ne zavedamo, da smo tudi potrošniki tisti, ki z razpiranjem oziroma zapiranjem denarnice določamo, kdo bo preživel na trgu; po drugi strani jih dojemamo kot ljudi, ki bi s svojimi inovativnimi poslovnimi modeli in inovacijami morali ne le graditi, ampak tudi spreminjati družbo.
Finska je glede implementacije ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih oblikovali Združeni narodi, po podatkih Evropske komisije vodilna država članica. Raziskovalca Virva Salmivaara in Ewald Kibler s finske univerze Aalto sta prvi teden maja objavila študijo, v kateri sta na podlagi analize 40 ključnih dokumentov EU ugotavljala odnos evropske politike do podjetnikov pri vprašanju trajnostnega razvoja. »20 milijonov malih in srednje velikih podjetji v državah članicah predstavlja motor gospodarskega razvoja, inovacij in zaposlovanja v Evropi, a ko je govor o trajnostnem razvoju, politike EU vidijo podjetnike zelo različno,« sta zapisala avtorja.
V nekaterih primerih jih vidijo kot gospodarske upravičence v primeru prehoda v trajnostno družbo, torej tiste, ki lahko v novih modelih zaslužijo ali vsaj dobijo določene subvencije, oportunistične subjekte, katerih interesi so v navzkrižju s tistimi širše družbe, ter kot tiste, ki lahko poiščejo inovativne in trajnostne rešitve.
Kdo torej v resnici pravzaprav sploh so podjetniki?
Mar so res pogoltni kapitalisti, ki jim je mar le za lastno bogatenje, ali so vendarle ozaveščeni posamezniki, ki se zavedajo lastne odgovornosti do družbe in okolja?
Delove podjetniške zvezde, deseterica slovenskih podjetji, ki jih bomo poiskali v letošnjem projektu, so vsekakor zgled ozaveščenega podjetnika. Prepričani smo, da z medijsko podporo pomembno pripomorejo k temu, da bo njihovemu zgledu sledila še kako potrebna večina, ki nas bo do leta 2030 v skladu s cilji Združenih narodov pripeljala do trajnostne in bolj pravične družbe.
