Skoraj polovica delovnih mest na udaru avtomatizacije

Zahod je zajela mrzlica avtomatizacije. Vtipkajte angleško besedno zvezo “will machines…” v googlov iskalnik. Algoritem vam ponudi dokončanje stavka s predlogi “prevzele moje delovno mesto”, “moje delo”, “nadomestili ljudi”, “prevzeli svet”. 

Roboti, ki bodo nadomestili delovno silo, že dolgo niso znanstvena fantastika. Leta 2013 sta profesorja z Oxfordske univerze, Carl Benedikt Frey in Michael Osborne, ugotovila, da je mogoče strojno učenje vpeljati v več kot 700 poklicih v ZDA. Dejala sta, da je mogoče v naslednjih desetih do dvajest letih popolnoma avtomatizirati 47 odstotkov del.  

Na udaru 210 milijonov delovnih mest

Nov delovni dokument Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uporablja podoben pristop, pri čemer so se osredotočili na razvita gospodarstva. OECD je na podlagi ankete o spretnostih v letu 2015 ocenila avtomatizacijo vsake naloge na določenem delovnem mestu. Ugotovitve? 14 odstotkov delovnih mest v 32 državah je zelo ranljivih oziroma imajo vsaj 70-odstotno možnost avtomatizacije, je poročal britanski časnik Economist. Ob sedanjih stopnjah zaposlenosti je v 32 državah v študiji ogroženih 210 milijonov delovnih mest.

Bolečina za vse ne bo enaka

Bolečine izgube delovnih mest si 32 držav ne bo enakomerno delilo. OECD ugotavlja, da so službe na Slovaškem dvakrat bolj ranljive za avtomatizacijo od služb na Norveškem. Posplošeno gledano so delavci v bogatih državah v manjši nevarnosti kot živeči v državah, ki slovijo po srednje visokih dohodkih. Toda velike razlike obstajajo tudi med podobno bogatimi državami.

Vlogo ranljivosti za avtomatizacijo dela igrajo tudi razlike v organizacijski strukturi in mešanici industrije, pri čemer je organizacijska struktura pomembnejši dejavnik, opažajo pri OECD. V Južni Koreji je na primer 30 odstotkov delovnih mest v predelovalnih dejavnostih, v Kanadi pa 22 odstotkov. Kljub temu se v povprečju korejska delovna mesta težje avtomatizirajo od kanadskih. Razlog za to je morda dejstvo, da so korejski delodajalci našli boljše načine združevanja, v primeru istega delovnega mesta, brez zmanjšanja produktivnosti, tako rutinskih nalog kot socialnih in ustvarjalnih, ki jih računalniki ali roboti ne morejo prevzeti. Mračnejša razlaga bi bila "pristranskost preživetja": delovna mesta, ki ostajajo v Južni Koreji, se težje avtomatizirajo samo zato, ker so korejska podjetja večino avtomatiziranih delovnih mest že predala strojem (robotom).

Komu so šteti delovni dnevi?

Sodeč po analizi, imajo zaposleni v industriji priprave hrane kar 60-odstotno možnost, da jih bo nadomestil robot. Podobno velja za gradbince in čistilno industrijo. S krepko nad 50 odstotki sledijo prevozništvo, kmetijstvo in tekstilna industrija. 41-odstotna možnost za avtomatizacijo obstaja tudi v informacijski tehnologiji, znanosti in inženirstvu, 35-odstotna v zdravstvu, 30-odstotna v politiki in vodilnem menedžmentu in 28-odstotna v prosveti.