Poustvarjajo frekvence svetlobe, skorajda identične naravi
Šempetrska družba Intra lighting narekuje svetlobne rešitve, ki jih v svoje delovno okolje uvajajo najuglednejša svetovna podjetja: Ferrari, Facebook in Microsoft ...
Odpri galerijo
Inovativen pristop, učinkovitost in kakovost naprednih arhitekturnih svetil uvrščajo družbo med vodilne proizvajalce na globalnem trgu, po treh desetletjih delovanja pa družba stremi k razvoju svetil, ki lahko precej spremenijo naše delovne navade.
Najprej se je treba vprašati, kaj je za nas sploh pomembno. Šele nato se lotimo ustvarjati svetlobo. Perspektiva je tukaj neskončna. V realnosti pa je vse bistveno bolj omejeno, tudi inštalacije ne dovoljujejo vsega. Ljudje smo različni in različne so tudi naše percepcije. Individualnost in modularnost edini omogočata prilagajanje in mi smo v tem izjemno dobri, pove direktor podjetja Marino Furlan v prostornem razkošju svoje pisarne. Intra lighting je specializiran proizvajalec arhitekturnih svetil in svetlobnih sistemov za vse vrste prostorov, razvojna naravnanost pa je družbo postavila na mesto vodilnega globalnega nišnega proizvajalca pametne razsvetljave s tehnologijo LED.
Vendar je treba biti z uporabo terminologije na tem področju očitno bolj previden in natančen. »Pametno je nekaj, kar je danes povezano s telefonom, ampak moramo funkcije upravljati sami. Tudi razsvetljavo lahko upravljamo s telefonom. A to je le delček, saj so prihranki skozi upravljanje izjemno majhni. Največje prihranke dobimo s tem, da je svetloba tam, kjer je potrebna in kolikor je je potrebno. Če govorimo o emocijah ljudi, je potrebno malo tople svetlobe, ko govorimo o funkcionalnosti, je stvar obratna. Ne govorimo torej o pametni svetilki, temveč o pametni rešitvi razsvetljave.«
S tem je pravzaprav ponovil slogan podjetja, ki so ga iskali in oblikovali dolga leta, pravi. V tem času so pač precej nadgradili naše osnovno dojemanje, da je svetloba zgolj nekaj, kar osvetljuje. »Najprej imamo v mislih človeka, nato arhitekturo prostora, šele na tretjem mestu je svetlobna rešitev. Svetilka je na četrtem mestu. Tako smo prišli do slogana, da je svetloba samo tam, kjer jo potrebujemo, kadar jo potrebujemo in kolikor je potrebujemo. To velja za vse oddelke v podjetju.«
Ekonomske krize se pojavljajo ciklično. Svet je razdeljen na 11 ekonomskih celin. Želimo biti na vseh celinah tudi s proizvodnjo, ne samo s prodajo.
Z 31,67 milijona evrov prihodkov od prodaje je družba Intra lighting lani zabeležila 3,12 milijona evrov čistega dobička. Pod streho imajo 131 zaposlenih, vsak pa podjetju pridela več kot 76.000 evrov dodane vrednosti. Pred dvema letoma so beležili rast prodaje za 49,5 odstotka, lani za 14 odstotkov, letos prav tako. Z uvajanjem naslednje generacije svetilk prihodnje leto pričakujejo rast med 25 in 30 odstotki.
»V zadnjih letih je rast izrazita, saj malce pomaga tudi stabilno evropsko gospodarstvo. Vmes se je zgodil še izreden dogodek, da se je razsvetljava popolnoma spremenila. Kar je bilo še leta 2014 aktualno, danes sploh ne proizvajamo več. Na novo smo razvili vse produkte. V treh letih smo spremembe izpeljali do takšne mere, da klasične razsvetljave s klasičnimi viri svetlobe nismo proizvajali že od leta 2017,« je opisal zahteve trga. Podjetje sicer izvozi več kot 88 odstotkov v 68 držav, od tega 67 odstotkov na trge EU. A se bo delež prodaje v prihodnjih letih predvidoma zmanjšal, saj Furlan pričakuje gospodarsko krizo v EU.
»Ekonomske krize se pojavljajo ciklično. Svet je razdeljen na 11 ekonomskih celin. Želimo biti na vseh celinah tudi s proizvodnjo, ne samo s prodajo. S tem bomo manj ranljivi zaradi kriz na posameznih ekonomskih celinah. V ZDA ravnokar ustanavljamo podjetje in v bližnji prihodnosti ga bomo verjetno tudi v Indiji. Kitajska pa nas niti najmanj ne zanima. Tam bodo vsi potegnili kratko zaradi kraje intelektualne lastnine, ki jo država podpira, in ta država ni prijazna do tujih vlagateljev,« razmišlja Furlan in pravi, da trgov niti ne delijo več. Svetilke so enake za najrevnejše in najbogatejše trge: »Bolj gre za razliko zaradi psihološkega učinka cen na revnejših trgih. Manjši je BDP, večji pomen ima cena, višji je BDP, bolj pomembna je kakovost izdelka. Trgu poskušamo dati najboljše za najbolj optimalno ceno.«
Selitev po svetu poteka pospešeno. Med drugim so v Sydneyju v najvišji avstralski stolpnici Grand Casino s hotelom dobavili šest kilometrov dolgo svetilo. Domačega trga vseeno ne zapostavljajo. »Kdor ni dober doma, tudi v svetu ne bo. To je eno zlatih pravil ekonomije,« je prepričan.
Očitno so izdelki Intra lighting dovolj dobri povsod, da so se prerinili v kroge, kjer se odloča, ali bodo njihove rešitve tudi sprejete. »Arhitekti in vlagatelji, ki ponavljajo naložbe, nas imajo v mislih zaradi dizajna, kakovosti in servisa. V splošnem prepričanju sicer ljudje predvidevajo, da mi kupujemo, sestavljamo in prodajamo, kar smo resda počeli pred 25 leti. Na tujih trgih, na primer v Italiji, kjer je ogromno proizvajalcev razsvetljave, pa spadamo med tri vodilne. Nešteto italijanskih proizvajalcev se ne more primerjati z nami, čeprav si želijo, ampak jih arhitekti in oblikovalci svetil tja ne uvrščajo. Glede na to, da delamo projekte za Ferrari, Facebook in Microsoft ter druga eminentna podjetja v svetu, to veliko pove o tem, da smo dobri.«
Možno je, da bomo naredili s svetilko nekaj, kar je Steve Jobs naredil z iPhonom ali iPadom. Svetilko, ki nas bo razumela, se pogovarjala.
Ne glede na bleščeča imena v Intra lighting zavračajo odvisnost od večjih kupcev. »Moj sošolec je bil v 90-ih letih direktor Ikee za vzhodno Evropo. Vedno me je prepričeval, da bi delali skupaj, ampak sem ga vedno zavrnil. Ikea me ni nikoli zanimala, me ne zanima in me nikoli ne bo zanimala. Vse svetilke, ki jih proizvajamo zadnjih 20 let, so brez nalepke drugega proizvajalca. Vse prodamo pod blagovno znamko Intra lighting. Tržišče gradimo sami, naši distributerji pa ne predstavljajo več kot štiri ali pet odstotkov prodaje. In še to so naša podjetja v drugih državah,« je pojasnil direktor.
Za nekatere so morda njihova svetila malce pred časom. Šempetrci – z mirenskimi koreninami – namreč projektirajo svetlobo v prostoru in dobavljajo svetila, montaža pa je stvar izvajalcev. »Nekega dne nas je poklical investitor zaradi reklamacije. Vendar ni mogoče, da naša svetila ne bi delovala, ker je kontrola 100-odstotna. Toda sijalk sploh niso montirali, zato je logično, da svetilke niso delovale. Takih primerov je nešteto. Danes sicer to ni več mogoče, ker svetilke in sijalke niso več ločene.«
Hudičevo pazimo, da v kolektiv ne pridejo gnila jabolka.
Prepričan je, da bi lahko z javnimi razpisi javne objekte naredili prijetnejše: »Razsvetljava javnih stavb predstavlja med 1,5 in največ štiri odstotke vrednosti naložbe. Ampak treba se je vprašati, kaj je najpomembnejše. Če namreč ni svetlobe, ne boste ničesar videli. Če je je preveč, ne bodo prišle do izraza arhitektura, notranja oprema in podobno. Svetloba ni samo funkcionalna, ampak vpliva na človeško počutje, daje čar stvarem, ko vidimo strukturo, realne barve, njihovo usklajenost.«
Furlan zagotavlja, da je podjetje vse vedno vlagalo v razvoj. Trenutno pripravljajo drugo generacijo svetilk s svetlobo, ki ustvarja udobje, funkcionalnost in varčnost v prostorih. Pripravili so tri družine hibridnih luči, ki so jim dodali element akustike – absorpcijo ropota, ki nastaja predvsem z govorjenjem. Redno sodelujejo z Zavodom za gradbeništvo, inštitutom Bartenbach, fakulteto za strojništvo, fakulteto za arhitekturo, fakulteto za elektrotehniko, akademijo za likovno umetnost … Trenutno razvijajo svetilo, ki naj bi bilo zelo blizu sončni svetlobi oziroma frekvencam, ki jih sonce oddaja. »Z meritvami, ki smo jih opravili, se bomo temu približali na 99 odstotkov. Svetilo bo uporabno v trezorjih in nadzornih centrih, ki nimajo zunanje svetlobe. S tem bi ljudem dali, kar daje sonce v naravi,« napoveduje direktor, ki pa se ne ustavi pri tem. »Svetlobi lahko dodamo multifunkcionalnost. Mogoče je, da bomo naredili s svetilko nekaj, kar je Steve Jobs naredil z iPhonom ali iPadom. S tem se ukvarjamo. Vse bi lahko delali preko projekcij, dodali bomo še vonj in dodatne ekrane. Govorimo o neskončnih možnostih, kaj lahko do leta 2030 vgradimo v svetilko. Svetilko, ki nas bo razumela, se pogovarjala. Da bomo lahko delali na prazni mizi, če bo delovno mesto sploh še takšno, da bo v pisarni.«
Družba Intra lighting bo 30. obletnico praznovala oktobra, tudi s postavitvijo svetlobnega laboratorija »Experience Lab«, ki ga pripravljajo že nekaj let. Center svetlobe oziroma »Experience center« bo ponudil možnost doživljanja svetlobe z vsemi petimi čuti. Gradili bodo predvsem na občutkih, saj svetlobo ne le vidimo, ampak jo tudi čutimo. Prinaša možnost doživetja osebne izkušnje, boljših predstavitev kupcem in drugi zainteresirani javnosti, organizacijo predavanj, izobraževanj, sodelovanja s podjetji, šolami, raziskovalnimi in izobraževalnimi inštitucijami … »Če zgodovine ne razumemo, ne razumemo niti prihodnosti. Prikazali bomo davno preteklost, ko je strela prižgala prvi ogenj, do takrat, ko je človek prižgal prvi ogenj. Kdaj je to bilo, ne vemo, vemo pa vse, kaj se je dogajalo za tem, in kdo so bili inovatorji.«
Podjetje ne želi postati multinacionalka z več tisoč zaposlenimi. »Izgubili bi tisto, v čemer smo dobri. Zdaj ukinjamo stare programe in gremo na nove, saj moramo biti inventivni, vodilni. Ostati moramo srednje veliki in najboljši,« napoveduje. Kako to podjetju uspeva? Fluktuacije zaposlenih praktično ni, bolniška odsotnost je nižja od slovenskega povprečja. »Vzgoja in izobrazba vsakega posameznika v podjetju ne glede na to, kaj počne, je izjemno drag in dolg proces. Izobraževanje se realno začne šele v podjetju. V izobraževalnem procesu spodbujamo timsko delo in logično razmišljanje, ki sta ključna za rast in razvoj,« poudarja Furlan, ki ugotavlja, da je pri nekaterih še vedno preveč individualizma.
»Hudičevo pa pazimo, da v kolektiv ne pridejo gnila jabolka,« opozarja direktor, ki priznava, da je imel včasih težavo z ločevanjem, kaj pomeni biti lastnik in kaj je delo v podjetju. »To sta dve popolnoma ločeni stvari. Veliko ljudi je ključnih, da dobro delamo. Na prvem mestu ni prvi mož niti družina, ampak veliko posameznikov, ki vodijo oddelke. Ključni so timsko delo, isti cilji in doseganje teh ciljev. In preseganje.«
Najprej se je treba vprašati, kaj je za nas sploh pomembno. Šele nato se lotimo ustvarjati svetlobo. Perspektiva je tukaj neskončna. V realnosti pa je vse bistveno bolj omejeno, tudi inštalacije ne dovoljujejo vsega. Ljudje smo različni in različne so tudi naše percepcije. Individualnost in modularnost edini omogočata prilagajanje in mi smo v tem izjemno dobri, pove direktor podjetja Marino Furlan v prostornem razkošju svoje pisarne. Intra lighting je specializiran proizvajalec arhitekturnih svetil in svetlobnih sistemov za vse vrste prostorov, razvojna naravnanost pa je družbo postavila na mesto vodilnega globalnega nišnega proizvajalca pametne razsvetljave s tehnologijo LED.
Vendar je treba biti z uporabo terminologije na tem področju očitno bolj previden in natančen. »Pametno je nekaj, kar je danes povezano s telefonom, ampak moramo funkcije upravljati sami. Tudi razsvetljavo lahko upravljamo s telefonom. A to je le delček, saj so prihranki skozi upravljanje izjemno majhni. Največje prihranke dobimo s tem, da je svetloba tam, kjer je potrebna in kolikor je je potrebno. Če govorimo o emocijah ljudi, je potrebno malo tople svetlobe, ko govorimo o funkcionalnosti, je stvar obratna. Ne govorimo torej o pametni svetilki, temveč o pametni rešitvi razsvetljave.«
S tem je pravzaprav ponovil slogan podjetja, ki so ga iskali in oblikovali dolga leta, pravi. V tem času so pač precej nadgradili naše osnovno dojemanje, da je svetloba zgolj nekaj, kar osvetljuje. »Najprej imamo v mislih človeka, nato arhitekturo prostora, šele na tretjem mestu je svetlobna rešitev. Svetilka je na četrtem mestu. Tako smo prišli do slogana, da je svetloba samo tam, kjer jo potrebujemo, kadar jo potrebujemo in kolikor je potrebujemo. To velja za vse oddelke v podjetju.«
Umik pred krizo
Ekonomske krize se pojavljajo ciklično. Svet je razdeljen na 11 ekonomskih celin. Želimo biti na vseh celinah tudi s proizvodnjo, ne samo s prodajo.
Z 31,67 milijona evrov prihodkov od prodaje je družba Intra lighting lani zabeležila 3,12 milijona evrov čistega dobička. Pod streho imajo 131 zaposlenih, vsak pa podjetju pridela več kot 76.000 evrov dodane vrednosti. Pred dvema letoma so beležili rast prodaje za 49,5 odstotka, lani za 14 odstotkov, letos prav tako. Z uvajanjem naslednje generacije svetilk prihodnje leto pričakujejo rast med 25 in 30 odstotki.
»V zadnjih letih je rast izrazita, saj malce pomaga tudi stabilno evropsko gospodarstvo. Vmes se je zgodil še izreden dogodek, da se je razsvetljava popolnoma spremenila. Kar je bilo še leta 2014 aktualno, danes sploh ne proizvajamo več. Na novo smo razvili vse produkte. V treh letih smo spremembe izpeljali do takšne mere, da klasične razsvetljave s klasičnimi viri svetlobe nismo proizvajali že od leta 2017,« je opisal zahteve trga. Podjetje sicer izvozi več kot 88 odstotkov v 68 držav, od tega 67 odstotkov na trge EU. A se bo delež prodaje v prihodnjih letih predvidoma zmanjšal, saj Furlan pričakuje gospodarsko krizo v EU.
»Ekonomske krize se pojavljajo ciklično. Svet je razdeljen na 11 ekonomskih celin. Želimo biti na vseh celinah tudi s proizvodnjo, ne samo s prodajo. S tem bomo manj ranljivi zaradi kriz na posameznih ekonomskih celinah. V ZDA ravnokar ustanavljamo podjetje in v bližnji prihodnosti ga bomo verjetno tudi v Indiji. Kitajska pa nas niti najmanj ne zanima. Tam bodo vsi potegnili kratko zaradi kraje intelektualne lastnine, ki jo država podpira, in ta država ni prijazna do tujih vlagateljev,« razmišlja Furlan in pravi, da trgov niti ne delijo več. Svetilke so enake za najrevnejše in najbogatejše trge: »Bolj gre za razliko zaradi psihološkega učinka cen na revnejših trgih. Manjši je BDP, večji pomen ima cena, višji je BDP, bolj pomembna je kakovost izdelka. Trgu poskušamo dati najboljše za najbolj optimalno ceno.«
Selitev po svetu poteka pospešeno. Med drugim so v Sydneyju v najvišji avstralski stolpnici Grand Casino s hotelom dobavili šest kilometrov dolgo svetilo. Domačega trga vseeno ne zapostavljajo. »Kdor ni dober doma, tudi v svetu ne bo. To je eno zlatih pravil ekonomije,« je prepričan.
Ferrari, Facebook, Microsoft
Očitno so izdelki Intra lighting dovolj dobri povsod, da so se prerinili v kroge, kjer se odloča, ali bodo njihove rešitve tudi sprejete. »Arhitekti in vlagatelji, ki ponavljajo naložbe, nas imajo v mislih zaradi dizajna, kakovosti in servisa. V splošnem prepričanju sicer ljudje predvidevajo, da mi kupujemo, sestavljamo in prodajamo, kar smo resda počeli pred 25 leti. Na tujih trgih, na primer v Italiji, kjer je ogromno proizvajalcev razsvetljave, pa spadamo med tri vodilne. Nešteto italijanskih proizvajalcev se ne more primerjati z nami, čeprav si želijo, ampak jih arhitekti in oblikovalci svetil tja ne uvrščajo. Glede na to, da delamo projekte za Ferrari, Facebook in Microsoft ter druga eminentna podjetja v svetu, to veliko pove o tem, da smo dobri.«
Možno je, da bomo naredili s svetilko nekaj, kar je Steve Jobs naredil z iPhonom ali iPadom. Svetilko, ki nas bo razumela, se pogovarjala.
Ne glede na bleščeča imena v Intra lighting zavračajo odvisnost od večjih kupcev. »Moj sošolec je bil v 90-ih letih direktor Ikee za vzhodno Evropo. Vedno me je prepričeval, da bi delali skupaj, ampak sem ga vedno zavrnil. Ikea me ni nikoli zanimala, me ne zanima in me nikoli ne bo zanimala. Vse svetilke, ki jih proizvajamo zadnjih 20 let, so brez nalepke drugega proizvajalca. Vse prodamo pod blagovno znamko Intra lighting. Tržišče gradimo sami, naši distributerji pa ne predstavljajo več kot štiri ali pet odstotkov prodaje. In še to so naša podjetja v drugih državah,« je pojasnil direktor.
Za nekatere so morda njihova svetila malce pred časom. Šempetrci – z mirenskimi koreninami – namreč projektirajo svetlobo v prostoru in dobavljajo svetila, montaža pa je stvar izvajalcev. »Nekega dne nas je poklical investitor zaradi reklamacije. Vendar ni mogoče, da naša svetila ne bi delovala, ker je kontrola 100-odstotna. Toda sijalk sploh niso montirali, zato je logično, da svetilke niso delovale. Takih primerov je nešteto. Danes sicer to ni več mogoče, ker svetilke in sijalke niso več ločene.«
Hudičevo pazimo, da v kolektiv ne pridejo gnila jabolka.
Prepričan je, da bi lahko z javnimi razpisi javne objekte naredili prijetnejše: »Razsvetljava javnih stavb predstavlja med 1,5 in največ štiri odstotke vrednosti naložbe. Ampak treba se je vprašati, kaj je najpomembnejše. Če namreč ni svetlobe, ne boste ničesar videli. Če je je preveč, ne bodo prišle do izraza arhitektura, notranja oprema in podobno. Svetloba ni samo funkcionalna, ampak vpliva na človeško počutje, daje čar stvarem, ko vidimo strukturo, realne barve, njihovo usklajenost.«
Kot sonce v naravi
Furlan zagotavlja, da je podjetje vse vedno vlagalo v razvoj. Trenutno pripravljajo drugo generacijo svetilk s svetlobo, ki ustvarja udobje, funkcionalnost in varčnost v prostorih. Pripravili so tri družine hibridnih luči, ki so jim dodali element akustike – absorpcijo ropota, ki nastaja predvsem z govorjenjem. Redno sodelujejo z Zavodom za gradbeništvo, inštitutom Bartenbach, fakulteto za strojništvo, fakulteto za arhitekturo, fakulteto za elektrotehniko, akademijo za likovno umetnost … Trenutno razvijajo svetilo, ki naj bi bilo zelo blizu sončni svetlobi oziroma frekvencam, ki jih sonce oddaja. »Z meritvami, ki smo jih opravili, se bomo temu približali na 99 odstotkov. Svetilo bo uporabno v trezorjih in nadzornih centrih, ki nimajo zunanje svetlobe. S tem bi ljudem dali, kar daje sonce v naravi,« napoveduje direktor, ki pa se ne ustavi pri tem. »Svetlobi lahko dodamo multifunkcionalnost. Mogoče je, da bomo naredili s svetilko nekaj, kar je Steve Jobs naredil z iPhonom ali iPadom. S tem se ukvarjamo. Vse bi lahko delali preko projekcij, dodali bomo še vonj in dodatne ekrane. Govorimo o neskončnih možnostih, kaj lahko do leta 2030 vgradimo v svetilko. Svetilko, ki nas bo razumela, se pogovarjala. Da bomo lahko delali na prazni mizi, če bo delovno mesto sploh še takšno, da bo v pisarni.«
Družba Intra lighting bo 30. obletnico praznovala oktobra, tudi s postavitvijo svetlobnega laboratorija »Experience Lab«, ki ga pripravljajo že nekaj let. Center svetlobe oziroma »Experience center« bo ponudil možnost doživljanja svetlobe z vsemi petimi čuti. Gradili bodo predvsem na občutkih, saj svetlobo ne le vidimo, ampak jo tudi čutimo. Prinaša možnost doživetja osebne izkušnje, boljših predstavitev kupcem in drugi zainteresirani javnosti, organizacijo predavanj, izobraževanj, sodelovanja s podjetji, šolami, raziskovalnimi in izobraževalnimi inštitucijami … »Če zgodovine ne razumemo, ne razumemo niti prihodnosti. Prikazali bomo davno preteklost, ko je strela prižgala prvi ogenj, do takrat, ko je človek prižgal prvi ogenj. Kdaj je to bilo, ne vemo, vemo pa vse, kaj se je dogajalo za tem, in kdo so bili inovatorji.«
Ostati najboljši
Podjetje ne želi postati multinacionalka z več tisoč zaposlenimi. »Izgubili bi tisto, v čemer smo dobri. Zdaj ukinjamo stare programe in gremo na nove, saj moramo biti inventivni, vodilni. Ostati moramo srednje veliki in najboljši,« napoveduje. Kako to podjetju uspeva? Fluktuacije zaposlenih praktično ni, bolniška odsotnost je nižja od slovenskega povprečja. »Vzgoja in izobrazba vsakega posameznika v podjetju ne glede na to, kaj počne, je izjemno drag in dolg proces. Izobraževanje se realno začne šele v podjetju. V izobraževalnem procesu spodbujamo timsko delo in logično razmišljanje, ki sta ključna za rast in razvoj,« poudarja Furlan, ki ugotavlja, da je pri nekaterih še vedno preveč individualizma.»Hudičevo pa pazimo, da v kolektiv ne pridejo gnila jabolka,« opozarja direktor, ki priznava, da je imel včasih težavo z ločevanjem, kaj pomeni biti lastnik in kaj je delo v podjetju. »To sta dve popolnoma ločeni stvari. Veliko ljudi je ključnih, da dobro delamo. Na prvem mestu ni prvi mož niti družina, ampak veliko posameznikov, ki vodijo oddelke. Ključni so timsko delo, isti cilji in doseganje teh ciljev. In preseganje.«
Več iz rubrike
Kako pravočasno poskrbeti za kibernetsko varnost v podjetju
Zakaj je pomembna varnostna zaščita pred kibernetskimi napadi in kakšno škodo lahko takšni varnostni incidenti povzročijo podjetju?
VIDEO: Če se oziraš za konkurenco, te hitro prehiti
»Če opazuješ konkurenco, načeloma zapravljaš čas. Če atlet pri teku na sto metrov samo obrne glavo, ga bodo drugi prehiteli. Torej, ne gledamo konkurence, ampak imamo vizijo in pogum, da jo ure…