Podjetniške zvezde: MEBOR

Na kmetiji družine Mesec, nedaleč od Železnikov, se je leta 1982 začela pisati zgodba podjetja Mebor. Tedaj je namreč Boris Mesec za lastne potrebe izdelal prvo žago za razrez lesa. Žago so videli sosedje in drugi kmetje v Selški dolini, od koder so začela prihajati prva naročila. Danes je trg podjetja Mebor ves svet.

»Iz nič sem začel s švasaparatom in bormašino,« je po domače povedal Boris Mesec in pojasnil, da se za nakup žage sploh ni zanimal, ampak se je odločil, da jo naredi sam oziroma skupaj z bratom.

Prvi tuji kupci iz Avstrije in Hrvaške

»Najprej sem vse delal sam, tudi prodajal. Prve žage niso bile avtomatske. Bile so preproste in hkrati napredne,« se spominja začetkov. Kmalu je pustil službo ključavničarja v škofjeloškem Limosu in se povsem posvetil izdelavi žag. To so bili časi, ko je vsak kmet žagal doma, zato ni čudno, da so prav kmetje iz neposredne okolice postali prvi kupci njegovih žag, pravi sogovornik. Z njihovo kakovostjo in robustnostjo ter ob sočasni tehnični naprednosti so pridobivali reference v domačem okolju. Glas o robustnih in trpežnih žagah se je iz Selške doline hitro razširil po Sloveniji.

Podjetje je ustanovil leta 1991, ko se uradno začne zgodovina Meborja. Dejavnost in izdelke je leta 1996 predstavil na sejmu v Kranju pa tudi v Celovcu. »Čeprav Slovenci v Avstriji nismo bili priljubljeni, je bil odziv kupcev zelo dober.« Prve žage na tujem so prodali prav v Avstriji in na Hrvaškem, sčasoma so njihove žage in celotne linije za žaganje začeli spoznavati in kupovati po vsem svetu.

Leon Vidic

»Če greš delat ven, potrebuješ samozavest. Ko smo prišli v Avstrijo, so nas gledali postrani, češ da smo Balkanci. Počasi smo pridobivali zaupanje in zdaj nas tujci cenijo,« pravi Boris Mesec in dodaja, da bi morali Slovenci sebe in svoje dosežke bolj ceniti. Konkurenčni proizvodi podjetij iz drugih držav, denimo iz Avstrije ali Italije, niso nič posebej boljši, a so zaradi ugleda teh držav precej dražji. »Drugače je bilo, če je na stroju pisalo 'Made in Germany'«, ugotavlja Mesec. Vložiti je bilo treba veliko dela, energije in denarja, da so tudi Meborjevim proizvodom kupci začeli zaupati, da so jih prepričali, da so to zanesljive in kakovostne naprave, pa čeprav so izdelane v Sloveniji, pravi Boris Mesec.

Če ne bi bilo inovacij, ne bi bili tako uspešni.

Od nekdaj je sicer imel lastni koncept horizontalnih tračnih žag, pri čemer ni nikoli pričakoval, da bo s tovrstnimi izdelki uspel tako, kot je. Podjetje namreč vsa leta posluje uspešno, dobiček vračajo v posodabljanje opreme in naprav, ob širitvi dejavnosti zaposlujejo nove delavce. V prvem obdobju so dejavnost širili na domači kmetiji, kjer jim je prostora za nadaljnje širitve zmanjkalo. Zato so se pred štirimi leti preselili v Železnike, kjer imajo zdaj skupaj 15.000 kvadratnih metrov poslovnih površin. »V Železnikih se dobro počutimo,« pravi Mesec, ki ne obžaluje drage selitve v proizvodne prostore tik ob podjetju Alples, ampak jo ima za pametno potezo.

Konkurenca ne počiva

Konkurenca ne počiva, se zaveda Mesec in ugotavlja, da brez znanja o delovanju naprav, avtomatizaciji, digitalizaciji, elektroniki sodobnih žag ne more uspeti. V podjetju sta poleg žene zaposlena tudi dva sinova, tretji pa se šola. Družina daje motivacijo za delo, več je je tudi, če si uspešen, pravi Mesec, ki mu podjetniška žilica narekuje stalno prilagajanje povpraševanju.

Pomembna prednost pri razvoju horizontalnih tračnih žag za hlodovino je bila, da so naprave lahko ves čas sproti preizkušali, saj so se doma ukvarjali z žaganjem lesa. Za žaganje so sprva uporabljali še staro žago, imenovana venecijanka. »Če ne bi bilo inovacij, ne bi bili tako uspešni, kot smo.« Žagarstvo so na prelomu tisočletja opustili in se povsem posvetili izdelovanju žag, na kmetiji pa ohranili le 25-glavo čredo ovc: »Da popasejo travo okoli hiše,« pojasni Boris Mesec.