Po naključju do prve stranke v Londonu, ki je zdaj njihov glavni trg

Prvič v 18 letih dela sem intervju delala stoje. Z ramo ob rami sva s sogovornikom stala ob visoki mizi, kjer se sodelavci D.Labs verjetno dobivajo na hitrih sestankih. »Ali bo v redu kar tule?« je vprašal Tilen Travnik in pomignil proti več majhnim zasteklenim prostorom, ki so bili vsi po vrsti zasedeni. Da, bilo je super.

Brez komplikacij, brez šefovskega 'vdora' na sestanek, da bi dobil miren kotiček za intervju. Bila sva nekaj metrov stran od prve gruče zaposlenih, ki so za svojim otočkom vneto tipkali, in ni bilo videti, da bi se kdo zanimal za to, kaj bo povedal njihov šef. Kakor se tudi on ni obremenjeval s tem, ali bodo zaposleni slišali, o čem govori. Verjetno ni povedal ničesar, česar ne bi vedeli ...

Vstopnica je testni dan

Svet zagonskih podjetij je drugačen, kot ga poznajo v veliki večini tradicionalnih organizacij, če posluje v IT-industriji, zaradi velikega pomanjkanja kadrov še toliko bolj. V D.Labs zdaj zaposlujejo 80 sodelavcev, v prihodnjih letih naj bi njihovo število naraslo na 200 do 300. Predvidevanje, da ima večina izobrazbo s področja IT, Tilen Travnik zanika: »Zelo različno je. Jaz sem inženir živilske tehnologije, kolega tamle je gradbenik. Formalna izobrazba je v našem segmentu malo manj pomembna, saj je znanje, ki ga potrebujemo, zelo specifično in je lahko tudi hitreje osvojljivo, če je le človek pripravljen investirati svoj čas v učenje.
Seveda pa drži, da imajo v izhodišču prednost tisti, ki imajo znanje, ki ga lahko takoj uporabijo pri nas. Fakulteta pri tem pomaga, ni pa nobeno merilo niti uspešnosti, niti znanj, ki jih mi potrebujemo, niti posameznikovih delovnih navad.« A najvišje na lestvici kriterijev za zaposlitev je, da se oseba značajsko ujame z bodočimi sodelavci ter da je podjetniško naravnana. Kot pravi Travnik, mora s svojim značajem ekipo narediti boljšo, nikakor pa ne sme biti zgolj individualist.

Kako preverijo značaj? Po uvodnih pogovorih kandidate povabijo na testni dan. »To je morda nekoliko specifično, a v IT-industriji že uveljavljena stalnica. Kandidat dan ali dva preživi v ekipi, v kateri naj bi začel delo. Z njimi rešuje probleme, ki jih ekipa pač tisti dan rešuje. Tako vidimo, kakšne so njegove sposobnosti komuniciranja, raven znanja in kako se vklopi v ekipo. Poleg tega tako tudi vidimo, kako se kandidat znajde pri reševanju izzivov, ali zna spraševati in tako naprej …« je Travnik opisal odločujoči dejavnik za zaposlitev. Anekdot jim s tega področja ne manjka. Tako so na razgovor povabili osebo, ki so si jo želeli v podjetju. Dobro je kazalo, ko pa so kandidata povabili na testni dan, je ocenil, da ga res ne potrebuje. Pa so se mu zahvalili za sodelovanje. »Za nas je res ključno, da vzdržujemo kulturo odprtosti in vključevanja v podjetju,« je poudaril sogovornik.

Med pionirji start-up studiev

D.Labs, ki s svojimi razvojnimi ekipami pomaga zagonskim podjetjem, da kar se da racionalno in za pravi namen trošijo kapital, ko na trgu preverjajo svojo poslovno idejo, je v zadnjih štirih letih raslo v povprečju 30 odstotkov na leto. Je neprestano na preži za kadrovskimi okrepitvami. Trenutno imajo odprta štiri delovna mesta za razvojnike – izrazu programer se izogibajo. Odziv na razpise je, je pa veliko težje dobiti ustrezne kadre kakor pred letom dni.

Kateri je D.Labsov adut, ki vleče kadre? »Vsak najde nekaj drugega. Izpostavil bi že omenjeno kulturo, ki temelji na kolegialnosti in deljenju znanja, in zanimive projekte. Omogočamo, da inženirji delajo v Sloveniji za zagonsko podjetje iz Londona. Pa prijetno okolje, ki pa je v naši industriji že norma. To so hladilnik, poln prigrizkov, prostori, ki so udobni za delo, dobra oprema,« je naštel Travnik in priznal, da bi prodajni oddelek, ki je skupaj z direktorjem podjetja ter delom projektne ekipe v njihovi pisarni v Londonu, lahko prodal veliko več, če bi dobili dovolj kadrov.

Jože Suhadolnik

Na Otoku so prvi posel dobili po naključju, na podlagi priporočila nekemu izkušenemu podjetniku, ki je imel zanimivo poslovno idejo, ni pa imel tehničnih znanj, da bi jo izpeljal. »Začeli smo tako, da nismo hoteli izvesti projekta tako, kot si je ta podjetnik zamislil, ker po našem mnenju to ni bilo smiselno. Zato nas je najel, ker smo mu nalili čistega vina. In ta sloves se nas je kar nekako prijel, tamkajšnji investitorji, ki financirajo start-upe, so bili v nekem obdobju tisti, ki so nas priporočali zagonskim podjetjem, v katera so vlagali,« je Travnik opisal, kako je Otok hitro postal njihov glavni trg. Sami pa so zaznali poslovno priložnost, ker so ugotovili, da je na angleškem trgu veliko start-upov, ki potrebujejo tehnično pomoč. »Ko v Sloveniji govorimo o zagonskem podjetju, imamo večinoma v mislih enega ali dva človeka, ki sta oba tehnično sposobna nekaj narediti. Seveda so takšne ekipe tudi v Londonu, veliko je pa tudi izkušenih podjetnikov, ki imajo izkušnje s prodajo, poznajo trg …, nimajo pa tehničnih sposobnosti za izvedbo svoje poslovne ideje,« je povedal sogovornik in pojasnil, da strankam nudijo poleg razvoja produkta (aplikacije) še vrsto podpornih storitev, od poslovnega svetovanja in svetovanje glede odnosov z investitorji do učinkovitega produktnega vodenja. S to celostno podporo se uvrščajo med pionirje nove industrije, tako imenovanih start-up studiev.

Prizemljeno v posle, vezane na tehnologijo blockchain

Med pomembnimi prelomnicami D.Labsa Travnik izpostavlja, da so pred dvema letoma uspešno detektirali, lani pa »prizemljeno« implementirali strategijo, kako se lotiti sveta blockchaina, s čimer so v Londonu postali prepoznaven ponudnik razvoja produktov, ki uporabljajo to tehnologijo.

Z njo je povezan tudi eden od njihovih bolj vročih projektov, s katerim se trenutno ukvarjajo. »Naročnik Lucid Green želi povečati transparentnost legalnega trga medicinske konoplje v nekaterih državah ZDA, mi bomo poslovno idejo podprli z razvojem aplikacije, drugo slovensko podjetje, Origin Trail, pa sodeluje z infrastrukturo,« je povedal Travnik. Ameriška zakonodaja zahteva, da proizvajalci izdelke, ki vsebujejo te učinkovine, na primer čokoladice, kreme …, testirajo in imajo tako točne podatke o tem, kaj in koliko česa neki izdelek vsebuje, od kod izvira, kdo je proizvajalec in podobno. Vse te informacije se na poti do kupca izgubijo, investitor pa želi z aplikacijo omogočiti, da bi ti podatki vendarle prišli do njega.