Olimpija z Miho Butaro na pota stare slave

V prostem času je strasten tenisač – igra ga že od svojega devetega leta –, je vinogradnik in ljubitelj dobrega vina, vsestransko aktiven, družinski človek in oče nadobudne osnovnošolke Sofie.

Kako začenjate jutra?

Vstajam med 6. in 6.30 in ob kavi pregledam novice iz Slovenije in tujine. Naredim si plan poteka dneva. Pozajtrkujem, se uredim in odpeljem svojo sedeminpolletno hčer Sofio v šolo. Najlepši del jutra je ravno najina pot v šolo, ko imava čas za pogovor in dogovor, kaj bova ušpičila.

Kaj so zadnje tri stvari, ki jih naredite pred spanjem?

Prebiram teme, ki me zanimajo (zgodovina, politika, dogajanje v svetu). Vsak večer si uredim misli in se opomnim na lepe trenutke, ki sem jih doživel. Spat hodim pozno, v povprečju okoli enih.

Ali investirate oziroma varčujete? Kako?

Investiranje in varčevanje prepuščam svoji ženi, ki je v tem bolj izkušena in uspešna, ter ji zato povsem zaupam.

Petek zvečer – doma na kavču ali v mestu s prijatelji?

S prijatelji v mestu. Sem zelo družaben in mi čas, preživet v družbi prijateljev, veliko pomeni.

Najslajša razvada?

Ženina bučna torta je prava mojstrovina in moja najljubša sladka razvada. Tudi jagodni torti v Asu, dobremu rumu, viskiju ali vinu se težko uprem (smeh).

Se na delo vozite z vlakom?

Občasno. Predvsem ko so počitnice in s Sofio ne loviva začetka pouka.

Če bi imeli čarobno moč, kako bi izboljšali stanje Slovenskih železnic?

Blaž Samec

Skupina SŽ je v zadnjih letih izjemno napredovala. Poslujemo z dobičkom, razdolžili smo se, produktivnost se je povečala, optimizirali smo procese. Z gotovostjo lahko trdim, da je skupina SŽ v tem trenutku med najuspešnejšimi podjetji v Sloveniji. Začeli smo investirati v nove tehnologije, podpisali pogodbo za nakup novih vlakov (do leta 2025 bomo imeli popolnoma prenovljen vozni park), prihaja nova glavna železniška postaja v Ljubljani, več P&R, razvoj tako imenovanih last mile storitev (kolesa, skuterji, car sharing), IJPP – integriran javni potniški promet – vse to bo omogočilo bistveno udobnejše potovanje za naše potnike. Če bi imel čarobno moč, bi v trenutku posodobil celotno železniško infrastrukturo, kar bi omogočilo večjo pretočnost vlakov in hitrejše potovalne čase.

Kakšne cilje ste si postavili v hokejskem klubu SŽ Olimpija?

Seveda si najbolj želimo v Tivoli pripeljati dvojno krono – naslov državnega in pokalnega prvaka. Tekmujemo tudi v mednarodni Alpski hokejski ligi, kjer je naš cilj uvrstitev v polfinale. Pri tem bomo ostali na prvotno začrtani poti. Želimo si ekipo domačih hokejistov, ki jim bomo omogočili tekmovalne izkušnje na višjem nivoju in razvoj. Prepričani smo, da je močna reprezentanca možna le ob dobrih in stabilnih domačih klubih. To pa pomeni tudi vlaganje v razvoj mlajših selekcij. Vsekakor je ključni cilj dvigniti nivo hokeja in pripeljati ljubljanski hokej na pota nekdanje slave. Klub začenja s svojo komaj drugo člansko sezono v AHL in nočemo prehitevati. Gradimo zanesljivo in na trdnih temeljih.

Kako jih boste izpeljali? Letni proračun je težak slabih 500.000 evrov. Kako jih razporediti, kakšne so dodatne akcije pri takšnem projektu?

V prvi vrsti bomo zagotovili dobre pogoje in redna plačila igralcem, kar pomeni osnovno motivacijo. Stroški lige so zaradi velikega števila gostovanj precej visoki, a jih imamo pokrite z letnim proračunom. Za dodatne aktivnosti si prizadevamo vključiti oziroma spodbuditi k sodelovanju tudi lokalno gospodarstvo. Želimo si, da bi prepoznali potencial tega kluba in ekipe. Radi bi tudi, da bi tribune v Tivoliju na hokejskih tekmah še bolj živele in bi tudi obiskovalci prepoznali naš trud in vizijo.

Kako se izpopolnjujete na poslovni ravni?

Veliko berem, rad spoznavam zanimive ljudi, znam poslušati in se tako vsak dan učim. Seveda pa se udeležujem tudi različnih seminarjev in izobraževanj.

Tri knjige po vašem izboru.

Navdušile so me Inaza Nitobeja Bushido: Kodeks Samuraja, Sun Tzujev Art of War in Coelhov Pilgrimage.

Koliko ur na dan delate?

Težko rečem, pravzaprav ves čas. Služba in druge dejavnosti mi vzamejo veliko časa. Se pa trudim, da sem skoraj vsak dan doma po 18. uri, saj imava takrat s Sofio najin ritual, preden gre spat ob 20. uri. Tudi sobote in nedelje so pogosto delovne, čeprav je moj čas takrat večinoma namenjen družini.

Zakaj vam je uspelo v karieri?

Predvsem se mi zdijo pomembne vrline, kot so vztrajnost, pozitivna naravnanost in spoštovanje do drugih. Nikoli me ni bilo strah neuspeha ali napak, saj se iz tega največ naučimo in pridobimo najboljše izkušnje. Izpostavil bi še stalno učenje in dobro delo. Seveda pa k uspehu posameznika pripomorejo tudi sodelavci in bližnji.