NA KOSILU: Jure Kreft, oče prvega slovenskega filma o kriptovalutah

Mladi slovenski filmar Jure Kreft se je lotil prav posebnega projekta. Svetovni javnosti želi približati fenomen kriptovalut v mali podalpski deželi, v kateri je že nekaj let čutiti posebej močno navdušenje nad digitalnim denarjem. Film prihaja na domače televizijske zaslone, in če bo šlo vse po sreči, tudi na katero od večjih spletnih platform, kot so HBO, Amazon ali Netflix.
Fotografija: osebni arhiv
Odpri galerijo
osebni arhiv

Idejo o dokumentarnem filmu Cryptonation je dobil njegov tesni sodelavec in režiser filma Jure Dostal. »Filmarji smo kot turisti na popotovanjih po svetu. Naša naloga je, da popisujemo duha časa. Pri enem projektu se moram naučiti vse o adrenalinskih športih, drugič o bitcoinih. In ker je v Sloveniji skorajda ves narod neverjetno navdušen nad to tehnologijo, smo se odločili dokumentirati tudi to dogajanje. Povezali smo se s slovenskimi podjetniki in entuziasti, ki se ukvarjajo s kriptovalutami in tehnologijo blockchain. Ena stvar je vodila do druge in danes smo že precej vključeni. Šlo bo za enega naših najlepših projektov doslej.«
Kreft, ki bo v tem projektu zasedel stolček izvršnega producenta, pravi, da je Fixmedia uspela razmeroma hitro, njemu pa od njenega rojstva ni niti en dan uspelo imeti dopusta v pravem pomenu besede, ko samo počivaš in izklopiš firmo iz glave. »Produkcijsko hišo smo ustanovili prijatelji, ne da bi se zavedali, kaj pomeni voditi podjetje. Hitro smo postali znani, sodelovali smo že s Telekomom, Škodo, Novo KBM, Addiko Banko, glasbeno skupino Tabu, Vladom Kreslinom, zadnje čase precej z agencijo Luna, za seboj pa imamo tudi dolgotrajnejše projekte, kot so kratki filmi in televizijske serije. Naš največji projekt pa je prijetna najstniška serija za jezikovni učbenik Maximal pri založbi Rokus Klett, iz katerega se učijo otroci z vsega sveta.«

osebni arhiv
osebni arhiv


Dokumentarec o kriptosvetu bo kar drag projekt, financirali pa ga bodo različni donatorji. »Ker bi nam slovenska televizija na razpisu za film v primeru odobritve dala 'le' 24.000 evrov, smo se odločili za drugačen izziv, in sicer za sprejemanje donacij v kriptovalutah. Ustvarili smo digitalno denarnico, povabili k donacijam tiste, ki se spoznajo na digitalni denar, se začeli pojavljati na dogodkih, povezanih z blockchainom, in zgodil se je efekt snežne kepe. Podprlo nas je tudi Bitcoin društvo Slovenije, kar je zares pomemben faktor, da smo bili nekako sprejeti v kriptoskupnost.«
Novica o dokumentarcu se je razširila hitro, v dobrem mesecu dni, in kontaktiralo jih je že precej zainteresiranih ljudi. »Nekateri želijo film podpreti z donacijo, drugi imajo vsebinske predloge ali pa tudi pomisleke. Zbiranje sredstev s crowdfundingom pomeni vzpostavljanje kontaktov z vrsto ljudi, ki nas hkrati usmerja tudi do zanimivih vsebin.« Podobno zgodbo ima z Damianom Merlakom, ki ju je z Dostalom povabil za dva dni na Malto, kjer so opravili pomembne intervjuje in poslovne pogovore. »Bitstamp je ena izmed največjih borz na svetu. Njihova zgodba nam močno pomaga pri ustvarjanju filma. Damian se je izkazal kot super gostitelj, veliko sva izvedela o njegovem življenju in zadnjem projektu – Tokens.net.«

Ustvarili smo digitalno denarnico, povabili k donacijam tiste, ki se spoznajo na digitalni denar, se začeli pojavljati na dogodkih, povezanih z blockchainom, in zgodil se je efekt snežne kepe. Podprlo nas je tudi Bitcoin društvo Slovenije.


Na vprašanje, ali lahko izda kakšno malenkost iz scenarija, pove, da ta še ni izdelan do potankosti, saj zgodbo oblikujejo sproti, od intervjuja do intervjuja. »Scenarij je odvisen tudi od višine donacij, lahko pa vam zaupam, da nam gre precej dobro. V dveh mesecih so zbrali 20.000 evrov v digitalnih valutah, največ v bitcoinih. »Težava pri financiranju filma pa je nestabilnost tovrstnih valut,« se zasmeje. Na tej točki se z njim strinjamo. Če vrednost bitcoina jutri močno pade, lahko ostanejo skoraj brez denarja. Kaj sledi v tem primeru? »Dobro vprašanje. Denar zbiramo v kriptovalutah prav iz tega razloga, želimo se počutiti kot investitorji v bitcoine, etheriume ipd. V sociologiji se takšnemu pristopu reče opazovanje z udeležbo, s katerim ne le zveš informacije, ampak tudi začutiš, kar raziskuješ.« Njihov cilj je zbrati od 30.000 do 85.000 evrov. »30.000 evrov zadostuje za spodoben televizijski dokumentarec, medtem ko je 85.000 evrov vsota, s katero lahko posnamemo film, primeren za mednarodne videoplatforme – HBO, Netflix, Amazon. Jezik filma bo seveda angleški.«
Zbiranje denarja sicer gre dobro, a malce počasneje od pričakovanj. Kreft pravi, da bodo intenzivno nabirali sredstva do druge polovice poletja, nato pa se bodo zelo intenzivno posvetili snemanju. »En snemalni dan hitro stane nad 5000 evrov, če hočemo, da so posnetki nadstandardni, zanimivi in še s kakšnim dinamičnim vložkom. Več ko bomo zbrali, bolj atraktiven film bomo lahko naredili.«
Ključno, kar hoče film popisati, je začetek ere kriptovalut pri nas, ki traja od leta 2011 dalje. Sledil je pravi razcvet, v katerem je nekaj uspešnih zgodb, škandalov in predvsem veliko upanja v uspeh lastnih projektov. V vsakem primeru pa so to zgodbe, ki so sicer nastale v Sloveniji, a so potekale na globalnem nivoju. Dokumentirali bomo tudi, kako so se začeli ustanavljati različni startupi, hubi in organizacije, kaj se je dogajalo v medijih in na različnih srečanjih ter konferencah, kaj delajo slovenski rudarji, dokumentiran pa bo tudi prvi spomenik bitcoinu na svetu v centru Kranja. »V Nemčiji veliko ljudi sploh ne pozna kriptovalut, pri nas pa tako rekoč v vsakem lokalu vsaj nekdo govori o tem.« Film je zastavljen resno, Kreft bo dal velik poudarek na verodostojnost zgodbe in izvrstne vizualne podobe: »Kljub temu da ljudje iz kriptosveta donirajo veliko denarja v ta projekt, Cryptonation Slovenia ni oglas, ampak popis realnosti. Protiuslug za donacije si ne moremo privoščiti, to bi škodilo tako našemu ugledu kot ogledu sponzorjev oziroma donatorjev.«

osebni arhiv
osebni arhiv

Da je projekt začrtan velikopotezno, je moč opaziti že s hitrim ogledom napovednika, ki ga odlikuje vrhunska vizualna podoba. Star Japonec sredi Velike planine jodla besedo »hodl«. Hodl je slengovski izraz, zelo poznan v svetu kriptovalut, ki pomeni, da je treba digitalni denar obdržati, in ne prodati, saj se pričakuje naraščanje njegove vrednosti. Pravilni zapis angleške besede je hold (obdržati), a decembra 2013 je na Bitcoin forumu malce opit uporabnik poskušal napisati, naj ljudje ne prodajo bitcoinov, a se je zatipkal. To je postala prava internetna senzacija vseh ljudi, ki se ukvarjajo z investiranjem. Hodl je mlade producente spominjal na »jodl«, kar se sklada s slovensko kulturo, Japonca Takeja Išija pa so izbrali, ker je te narodnosti tudi človek z vzdekom Satoshi Nakamoto, ki je menda iznašel bitcoine. »Temo smo do te točke že dobro naštudirali. Obljubim, da bo film odličen. Dokončali ga bomo do konca prihodnjega leta in prepričani smo, da bomo zajeli izvrsten dokument časa,« sklene producent.


Gostilnica 5 - 6 kg

Gornji trg 33, 1000 Ljubljana

•••••••
Dnevna juha iz zelene in korenja - 1,50 evra
Pašta s hobotnico, češnjevimi paradižniki, koromačem in kaprami - 9 evrov
Solata z gamberi, mlado špinačo, jagodami, grahom in meto s kremo iz pečenega česna - 10 evrov
Dnevna sladica (cheesecake z borovnicami) -1,50 evra
Kozarec belega hišnega vina ob kosilu -1,50 evra
•••••• 
Znesek za plačilo: 23,50 evra


TOP 5


Knjiga ☛ Ivan Cankar: Martin Kačur
Knjiga govori o učitelju z naprednimi idejami, ki je oral ledino, a so ga pri tem občani zavračali in popolnoma uničili, kljub temu da so njegove ideje v prihodnosti obveljale; nauk zgodbe je, da pametni ljudje vedno pridejo prezgodaj.

Film ☛ Vsi filmi Woodyja Allena
Njegovi filmi prikazujejo iracionalno plat človeka in mi pomenijo navdih, nadgradnjo mojega pogosto pretirano racionalnega razmišljanja. Vselej mi dajo krepko misliti o zakonitostih, ki usmerjajo delovanje našega sveta.

Kriptovaluta ☛ DTR (Dynamic Trading Rides)
Ta kriptožeton so naredili Slovenci, vložilo je tudi nekaj mojih prijateljev, zato me resnično zanima, kakšna bo njegova prihodnost. Zdi se, da gre za obetaven projekt.

Sovražnik ☛ Brezbrižnost
Če bi bilo ljudem dejansko mar drug za drugega, bi bil svet lepši. A dokler si množično zatiskamo oči in nam je vseeno za plavajoča trupla v Kolpi, revščino in globalno neenakost, je nepravičen, hladnokrven in pokvarjen svet preprosto demokratična izbira te množice.

Šport ☛ Kolesarjenje
Kolesarim vsak dan, to zame ni le rekreacija, kolo je moje osnovno prevozno sredstvo. Je poceni, okolju prijazno, hitro in zdravo.

Več iz rubrike

Kako pravočasno poskrbeti za kibernetsko varnost v podjetju

Zakaj je pomembna varnostna zaščita pred kibernetskimi napadi in kakšno škodo lahko takšni varnostni incidenti povzročijo podjetju?

VIDEO: Če se oziraš za konkurenco, te hitro prehiti

»Če opazuješ konkurenco, načeloma zapravljaš čas. Če atlet pri teku na sto metrov samo obrne glavo, ga bodo drugi prehiteli. Torej, ne gledamo konkurence, ampak imamo vizijo in pogum, da jo ure…

Izgorelost – vse prepogosta bolezen moderne dobe

Kaj se lahko zgodi, če se prepustimo prehitremu življenjskemu tempu in dinamiki, ki nas potegneta v vrtinec čustvenih in telesnih naporov, v katerem se nimamo časa ustaviti?

Zaostrujemo kreditiranje, namesto da bi zahtevali odgovornost

Izvršna direktorica in odgovorna partnerica pri Deloitte Slovenija Barbara Žib­ret Kralj  meni, da sta trajnost in odgovornost ne poslovna priložnost, ampak nuja.