Kakšna podjetja v Sloveniji potrebujemo?

Medijska hiša Delo letos že drugo leto zapored izbira Podjetniško zvezdo leta. V projektu išče podjetja, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, imajo najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa ne sme biti manjša od 35.000 evrov. Podjetje, ki bo na slovesni prireditvi 8. novembra na Brdu pri Kranju prejelo prestižni kipec, pa se mora tudi zavedati izjemnega pomena, ki ga v razvojno naravnani družbi predstavljajo kadri.

Uredništvo je na podlagi seznama podjetij, ki ga je pripravil partner projekta, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), že naredilo ožji izbor 115 podjetij, izmed katerih je bilo izbranih deset nominirancev, ki jih bomo konec meseca začeli predstavljati v časopisu Delo in poslovni prilogi Svet kapitala. Strokovna žirija v sestavi Stojan Petrič, predsednik uprave FMR, Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica Deloitta za Slovenijo, Andrej Orožen, direktor Dewesofta in lanski dobitnik Delove podjetniške zvezde, Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Valerij Arakelov, direktor Rimskih term, ter predstavniki uredništva pa bo izbrala najboljšega. Poleg omenjenih kriterijev, ki jih izpolnjujejo vsa nominirana podjetja, bo žirija veliko pozornost namenila človeškemu kapitalu.

»Investitorji pri analizi podjetja pogosto najprej pogledamo pretekle finančne kazalnike in jim včasih pripisujemo prevelik pomen. Ključni faktor pri izboru je po mojem mnenju predvsem kakovost širše vodstvene ekipe, saj se brez ustreznega človeškega kapitala podjetje ne razvija in ne raste. Drug vplivni dejavnik pa je konkurenčna pozicija podjetja v svoji panogi. Navsezadnje se bo tudi podjetje z močno ekipo, a brez ustrezne konkurenčne pozicije moralo močno potruditi za atraktiven donos investitorjem,« pojasnjuje Podlogar.

Matevž Martinuč, generalni direktor Hoferja: Majhnost Slovenije je lahko obenem tudi prednost pri ustvarjanju dobrih odnosov z vsemi deležniki, zaposlenimi, strankami in partnerji.

»Mnogokrat previsoko cenimo podjetja, ki živijo na preteklih uspehih in zamujajo priložnosti za rast in razvoj. Na drugi strani pa ne razumemo, da če je nekdo v še zelo zgodnji fazi, je verjetnost neuspeha podjetja toliko večja in problematično bi bilo, če bi imeli ob neuspehu te podjetnike za zgube,« dodaja Jaklič. Toda če za trenutek pustimo ob strani strokovne kriterije in poskušamo opredeliti, kdo so podjetja, ki so najboljša med najboljšimi. Na katerih področjih delujejo in ali bodo ta področja perspektivna tudi v prihodnosti? Partnerje in sponzorje projekta Podjetniške zvezde, ki se zavedajo izjemnega pomena, ki ga ima prestižna nagrada v okolju, ki ima še relativno kratko tradicijo podjetništva, smo vprašali, kakšno gospodarstvo bi morala razvijati Slovenija, da si zagotovi blaginjo tudi v prihodnosti, katere so naše prednosti in katere ovire moramo na poti do tja še premagati.

Pexels

Premalo vstopamo v svet

»V Sloveniji so po številu zaposlenih in po vrednosti sredstev še vedno najpomembnejše nekatere predelovalne dejavnosti. Pomembne pa so tudi druge dejavnosti, informacijske in komunikacijske, logistika, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Podatki o hitrorastočih podjetjih, ki jih pripravlja in objavlja Ajpes, kažejo, da je teh največ med mikro in malimi podjetji. Rezultati poslovanja za leto 2017 kažejo tudi, da so neto čisti dobiček v največjem obsegu, za 42 odstotkov, povečale majhne družbe, medtem ko izvozniki še naprej ostajajo paradni konj slovenskega gospodarstva,« pojasnjuje Mojca Kunšek, direktorica Ajpesa.

Maja Tomanič Vidovič iz Slovenskega podjetniškega sklada pa pravi, da se morda na prvi pogled res zdi, da je slovensko gospodarstvo močno prisotno na globalnih trgih, podrobnejša analiza pa pokaže, da temu vendarle še ni tako. »Slovensko gospodarstvo več kot 70 odstotkov GDP doseže na domačem trgu, le okoli sto najpomembnejših izvoznikov ustvari 50 odstotkov izvoza, 800 podjetij pa realizira več kot 85 odstotkov celotnega slovenskega izvoza. Ti podatki govorijo, da slovensko gospodarstvo vendarle še ni tako internacionalizirano, ko bi si želeli, da bi tudi v prihodnosti imelo rast. Tu ne gre le za internacionalizacijo v najožjem smislu izvoza in uvoza blaga in storitev, temveč širše v smislu povezovanja podjetij, prenosa znanj, tehnologij in kapitala ter umeščanja v globalne verige vrednosti. Tudi po mnenju direktorja Rika Janeza Škrabca se še vedno premalo internacionaliziramo. »Naša slabost pa je tudi pretiran strah pred tujimi investitorji,« še pravi.

Kadri so naša prednost, a tudi pomanjkljivost

Trenutno so namreč ravno tuji investitorji tisti, ki k nam prinašajo dobro plačana delovna mesta. Kot pravi Kunškova, podatki poslovnega registra Slovenije kažejo največji porast novoustanovljenih podjetij s tujim lastništvom na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih znanosti. »To pa pomeni povečano povpraševanje po visokostrokovnih kadrih, ki imajo dovolj znanja in izkušenj za hitrejši razvoj podjetij in gospodarstva,« dodaja. Toda ponudba trenutno zaostaja za povpraševanjem. Skoraj vsi naši sogovorniki poudarjajo, da je delovna sila izobražena, a imamo kljub temu premalo kvalitetnega specializiranega kadra. Rasto Oderlap, direktor podjetja Autocommerce, je mnenja, da današnji hitri razvoj pogojuje popolnoma drugačno dinamiko poslovanja, kot je bila v preteklosti. »V prihodnjih letih bodo obstala najbolj prilagodljiva, tržno in k strankam usmerjena podjetja, ki bodo ustvarjala dovolj visoko dodano vrednost za dolgoročno dobičkonosno poslovanje. Temelj uspešnosti slovenskega gospodarstva so nišna izvozno usmerjena podjetja z nadpovprečno dodano vrednostjo, ki temelji na prednostih v znanju posameznikov in skupin v podjetju, blagovni znamki in lokaciji Slovenije. Žal pa je največja pomanjkljivost slovenskega gospodarstva poleg previsokega posrednega in neposrednega državnega lastništva tudi pomanjkanje strokovnih kadrov.«

Pexels

Tudi po mnenju urednice gospodarske redakcije Dela Marjane Kristan Fazarinc bo za sledenje tehnološkemu napredku treba zagotoviti primerno usposobljen kader. »Vendar so mala in srednja podjetja pred izzivom pametne industrije. Četrta industrijska revolucija jim lahko prinese veliko konkurenčno prednost, vendar pa je treba spremljati in poznati trenutno stanje razvoja pametne industrije. EU tako navaja, da so drugi konkurenčni trgi, kot sta Severna Amerika ali vzhodna Azija, na ta izziv veliko bolje pripravljeni in da je Evropa lahko zaskrbljena. Čeprav so številne države že razvile strategije za podporo podjetjem na njihovi poti k uvajanju pametne industrije, nacionalne iniciative še ne zagotavljajo možnosti za širši prenos znanja in vzajemno učenje. Eno od težav lahko predstavlja tudi pomanjkanje ustrezno kvalificiranih kadrov. V skladu z novimi izzivi se namreč spreminjajo tudi poklici, podjetja pa bodo morala več narediti za privabljanje nadarjenih kadrov, tudi iz tujine.« Po mnenju Kunškove bo treba v prihodnosti zato »predvsem prenoviti izobraževalni sistem, ki bo sledil potrebam podjetništva in gospodarstva«.

Več spodbud za podjetja

Z vidika spodbujanja podjetništva bo treba po mnenju Kristan Fazarinčeve nameniti več spodbud mikro in malim podjetjem, prenoviti sistem investiranja ter ga temu ustrezno tudi davčno podpreti. Prenoviti je treba tudi delovno zakonodajo, ki bo spodbujala odgovoren odnos do dela in zaposlenih tako pri delojemalcih kot pri delodajalcih v gospodarstvu in javni upravi.

Podatki govorijo, da slovensko gospodarstvo vendarle še ni tako internacionalizirano, kot bi si želeli, da bi tudi v prihodnosti imelo rast.

Tako bo tudi doseganje večje produktivnosti lažje, saj rešitve ni mogoče iskati le v tehnologiji, inovativnosti in organizaciji proizvodnje, temveč tudi v ustreznem sprejemanju izzivov in usmerjanju človeškega kapitala. Po mnenju Igorja Likarja, direktorja Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje SIQ, bo v prihodnosti odločilen predvsem čim krajši čas od inovacije do realizirane prodaje na trgu. »To trdim s toliko večjo gotovostjo, ker se na SIQ vsak dan znova soočamo z inovativnimi proizvodi, ki lahko tudi propadejo, če ne pridejo dovolj hitro na trg. Vedno bolj prihaja v ospredje hitro pretvarjanje inovacij v prihodek. Podjetja, ki se še danes oklepajo okornega večletnega načrtovanja in financiranja razvoja, bodo v prihodnosti težko preživela. In to ne velja le za področje sodobnih tehnologij, ki ga na SIQ poznamo res v globino, ampak velja prav tako za vsa druga področja gospodarstva.«

Kot pravi Danijela Brečko z inštituta Sofos, »je tehnologija pomembna, toda tehnologijo mora nekdo tudi upravljati in tudi uporabljati. Organizacije v obdobju digitalizacije potrebujejo visokousposobljene kadre, ki znajo upravljati vse bolj prefinjeno digitalno tehnologijo. Potrebujemo tudi več kadrov, ki s svojo kreativnostjo in inventivnostjo ustvarjajo dodano vrednost, saj roboti ne premorejo kreativnosti. Organizacije še vedno poslujejo z ljudmi in po mojem mnenju se recept za dober posel skriva v mojstrstvu upravljanja odnosov med ljudmi.«

Pexels

Premalo kapitala

Ena od pomanjkljivosti slovenskega gospodarstva je tudi slabo kapitalsko zaledje. »Res je, da trenutna konjunktura in s tem višja akumulacija dodane vrednosti izboljšujeta položaj, ampak v primerjavi z evropskimi konkurenti tu še vedno zaostajamo,« pravi Igor Likar, direktor SIQ. »Če odmislim prvo oviro, lastniško neusklajenost, je verjetno najtežje rešljiva šibka kapitalska podlaga.« Tadej Smogavec, vodja marketinga za poslovni segment v Telekomu Slovenije, največje spremembe opaža na področju gospodarskih vertikal, kot so e-poslovanje, e-varnost, e-zdravstvo, e-izobraževanje, e-mobilnost oziroma na področju omogočanja interneta stvari, ki bo močno povečal možnosti avtomatizacije procesov.

Slovenski trg je dovolj velik, da lahko podjetja na njem testirajo nove produkte in storitve, predvsem pa nove poslovne modele z relativno nizkimi investicijami in tveganji, ter jih nato selijo na večja tržišča.

»Podjetja se s tehnološkim razvojem čedalje bolj zavedajo pomena in možnosti izkoristka naprav ter njihove povezljivosti, zato tudi čedalje bolj intenzivno investirajo v pametno infrastrukturo. Slovenski trg je dovolj velik, da lahko podjetja na njem testirajo nove produkte in storitve, predvsem pa nove poslovne modele z relativno nizkimi investicijami in tveganji. Če se novi produkti, storitve ali poslovni modeli uveljavijo na trgu, kot je slovenski, jih lahko nato lažje in z nižjimi tveganji selimo na tuja, večja tržišča. Janko Šemrov, izvršni direktor za premoženjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav, pa v ospredje postavlja predvsem potrebo po uvajanju naprednih pristopov poslovanja, temelječih na sodobnih tehnologijah. »Ocenjujemo, da prav te predstavljajo osnovo za razvoj novih poslovnih modelov in prinašajo mnogo izzivov, ki jih mora slovensko gospodarstvo reševati z inventivnostjo in odgovornostjo.«

S tem se strinja tudi Stojan Petrič, predsednik uprave FMR: »Kar zadeva področja prihodnosti, sam še vedno verjamem v avtomobilsko panogo, ki se bo preselila na nove platforme, v energetiko oziroma varčno ter pametno izrabo energije, varnost, biotehnologijo in eksponentne tehnologije, vezane na umetno inteligenco.

Z izgradnjo pametnih linij, niš, tovarn mest se odpirajo nove priložnosti pri nudenju storitev za mlade in inovativne kadre. Tu imajo prednost mala in srednja podjetja. Ključno pri tem je vedenje, kaj hočemo narediti, kakšen je naš cilj. Če to vemo, se zagotovo najdejo ustrezne rešitve.«

Veliko srčnosti

Po mnenju Valerija Arkelova, lastnika in direktorja Rimskih term, ima Slovenija veliko skritih adutov, med njimi tudi ekološki in zdraviliški turizem, s čimer se strinja tudi Aleš Babič, direktor in lastnik podjetja Ekosen. »Slovensko gospodarstvo naj razvija ekološko in visokotehnološko gospodarstvo, hkrati pa na področju turizma lahko ponuja butično, čisto in zeleno državo.«

Matevž Martinuč, generalni direktor Hoferja v Sloveniji, pa eno naših največjih prednosti vidi v srčnosti ljudi, ki ustvarjajo uspešne zgodbe. »Podjetja smo ljudje in ključno je, da se tega zavedamo. Še tako dobra

strategija na papirju ne pomeni nič brez vsakodnevnega dela in truda zaposlenih, ki so gonilo vsakega podjetja. Majhnost Slovenije je lahko obenem tudi prednost, saj lahko lažje gradimo dobre medčloveške odnose. Tako prek odnosov s slovenskimi dobavitelji lahko intenzivno vplivamo na to, kako se bo izdelek razvijal in kam gre. S skupnimi močmi se tako razvijamo v skupno smer, v dobro slovenskega gospodarstva. Skupaj lahko ustvarjamo uspešne slovenske zgodbe tudi zunaj naših meja.« Največje pomanjkljivosti, ki so jih naši sogovorniki še našteli, so birokratske ovire, nedodelana davčna politika, premalo ambicioznosti ter premalo porazdeljena finančna tveganja.