Delove podjetniške zvezde: Resalta

Luka Komazec: Združujemo najboljše inženirje.
Fotografija: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Jože Suhadolnik

Razvoj novih tehnologij za varčno rabo in proizvodnjo čiste energije navdušuje vse inženirje v Resalti, ki je zato povsem v trendu.

V javnem sektorju se vložek v celovito energetsko prenovo vrne v povprečno 15 letih, v zasebnem pa že v osmih letih. Posebnost Resalte je, pravi njen direktor Luka Komazec, da prihranke čim prej deli z naročniki, prihranke pa tudi jamči z bančno garancijo.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik

 

Vi financirate projekte, potem pa vložek dobite nazaj s plačili za energijo. Koliko let ste običajno vezani na projekt?

V javnem sektorju je povprečje 15 let, v zasebnem sektorju pa osem let.

Prihranki so kar veliki.

Mladi ne potrebujejo mikroupravljanja in nočejo birokratske organizacijske kulture. Želijo si delati v okolju, kjer vlada visoka stopnja zaupanja in svobode.

 

Dosegamo do 60-odstotne prihranke, ki si jih delimo s končnimi naročniki. Ta model se je pokazal za pravega ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi v jugovzhodni Evropi. Tam je osnova nizka, zato so priložnosti za izboljšanje še večje. V Srbiji javni sektor tako rekoč 30 let ni vlagal v infrastrukturo.

Vi ponudite preskrbo po enakih cenah kot prej, vaš dohodek je odvisen od prihranka.

Našim naročnikom nemudoma omogočimo nižjo cene energije, kot so jo imeli pred sanacijo in da, drži, naš prihodek je odvisen od dejanskih prihrankov. Cilj je, da naročniku zmanjšamo obratovalne stroške in damo jamstvo, da bodo prihranki takšni še naprej.

Koliko so se tehnologije za učinkovito rabo energije spremenile?

V zadnjih letih doživljamo fantastičen razvoj novih tehnologij, ki navdušuje vse zaposlene v skupini Resalta. Dobri inženirji želijo delati za nas, ker smo znani po tem, da vseskozi razvijamo nove rešitve in uporabljamo nove tehnologije. Navdušen sem nad tem, koliko tehnologij za učinkovito rabo energije že obstaja, na trg pa prihajajo vedno nove. Nabor rešitev, ki jih je imela družba leta 2011, je radikalno drugačen od tega, kar lahko ponudimo danes. Naš cilj je, da smo odprti za nove tehnologije in posledično imamo v podjetju specializiran oddelek, ki spremlja nove tehnološke trende in skrbi, da so nove tehnologije primerno umeščene v nove rešitve. Ker to dobro delamo, smo na trgu prepoznani kot podjetje, ki je vedno korak pred drugimi.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik

 

Ali sodelujete z izobraževalnimi ustanovami?

Za Resalto je ključno, da ima najboljše razvojne inženirje na trgu. Zato imamo zelo dobre povezave s strojno in elektrotehniško fakulteto, da prepoznajo najboljše študente, mi pa jim damo možnost sodelovanja v projektih in jih potem tudi zaposlimo. Prepričan sem, da v Resalti združujemo najboljše mlade inženirje v Sloveniji ne samo po kompetencah, temveč tudi po vrednotah in partizanskem duhu. S fakultetami in inštituti sodelujemo tudi pri razvoju najzahtevnejših projektov.

Kakšni so novi poslovni trendi? Čutite, da se miselnost ljudi in podjetij spreminja?

Zaznavamo močen trend trajnostnega razvoja in potrebe po učinkoviti rabe energije in vključevanju obnovljivih virov energije. Pomemben trend je tudi digitalizacija, naročniki hočejo večjo preglednost, boljše podatke za odločanje. Strategija Resalte je popolnoma skladna s temi trendi.

Glavno v digitalizaciji energetike je upravljanje porabe.

Mi sebe vidimo kot integratorje. Dobro poznamo potrebe naročnikov in priložnost za prihodnji razvoj vidimo predvsem v upravljanju porabe, kjer želi biti Resalta vodilna. Imamo lasten razvoj, sodelujemo pa tudi z izbranimi razvojnimi podjetji.

Imate omarico, kjer vidite, kaj se dogaja z vašo porabo energije?

Imamo. Lahko pokažemo.

Kako pogosto se poslovni model spreminja?

Vsako leto naredimo pregled strateškega načrta in poslovnega modela.

Življenje mora biti uravnoteženo in ne more biti vse samo delo. Če ljudje ne bodo uspešni na drugih področjih v življenju, niti v podjetju ne bodo.

Pri svojem delovanju se držimo ruske šole in imamo začrtane tako imenovane petletke. Leta 2011, ko smo bili ustanovljeni, smo imeli petletko, novo smo sprejeli leta 2016 in jo za zdaj popolnoma uresničujemo. Pomembno je, da pri tem ohranjamo fleksibilnost in po potrebi naših naročnikov in vplivov trga ustrezno spreminjamo poslovni model.

Na eni točki se mora iz projektov vračati več denarja, kot ga vlagate.

Resalta vse od začetka ustvarja dobiček, smo pa zdaj prišli do točke, ko je teh projektov že toliko, da nam prinašajo več denarja, kot znašajo naši obratovalni stroški. Že letos na koncu leta pričakujemo dva milijona evrov dobička pred davki, v prihodnjem letu pa načrtujemo občuten dvig profitabilnosti in sedem milijonov evrov dobička pred davki.

Koliko imate zaposlenih?

Zdaj nas je 56. Povprečje je, da ekipa vsako leto zrase za deset do 15 ljudi. Tako se bo tudi nadaljevalo. Konec tega leta nas bo v podjetju 65. Načrti za naprej so tudi ambiciozni, pri tem pa je pomembno, da so načrti usklajeni s kadrovsko zasedbo. Treba je dobiti dobre kadre in jih vključiti v podjetje. Štiriindevetdeset odstotkov zaposlenih ima univerzitetno izobrazbo ali več. Prevladujejo strojni inženirji, elektro- in gradbeni inženirji, čedalje več pa je v podjetju tudi drugih kadrov, saj podjetje raste. Resalta je iz startupa prešla v primerno organizirano družbo in zato imam tudi druge stroke. Vesel sem, da je podjetje zdaj kadrovsko heterogeno, še vedno pa prevladuje inženirska kultura.

Imate kaj fluktuacije kadrov? Mladi menda delajo povsem drugače, projektno.

Na veliko srečo Resalte imamo zelo močno jedrno ekipo in nimamo velike fluktuacije kadrov. Sicer pa se strinjam z opažanjem o mladih. Povprečna starost pri nas je še vedno 33 let. Zato poskušamo razumeti mlade in jih motivirati drugače, kot je bilo to običajno nekoč. Po mojem prepričanju moraš dati mladim pravo vsebino in možnost razvoja. Mladi ne potrebujejo mikroupravljanja in nočejo birokratske organizacijske kulture. Želijo si delati v okolju, kjer vlada visoka stopnja zaupanja in svobode. Večja ko je svoboda, večja je tudi odgovornost za posameznika. To poskušamo uravnotežiti in menim, da smo kar uspešni.

Kako pa je z nagrajevanjem? Uravnilovke verjetno nimate.

V Resalti združujemo najboljše mlade inženirje po kompetencah ter po vrednotah in partizanskem duhu. S fakultetami in inštituti sodelujemo tudi pri razvoju najzahtevnejših projektov.

Nimamo uravnilovke. V Resalti imamo relativno dobre plače, uvajamo pa model variabilnega nagrajevanja, ki bo vezan na doseganje ključnih ciljev. Ob doseganju dogovorjenih mejnikov bo lahko vsak zaposleni dobil dodaten, znaten del plače. To ni zgolj naša odločitev, to je tudi odločitev lastnikov, ki bodo za to namenili del dobička. Ni pa monetarna nagrada edini vir motivacije za zaposlene. Smo do družine prijazno podjetje. Moja filozofija je, da mora biti življenje uravnoteženo in ne more biti vse samo delo. Če ljudje ne bodo uspešni na drugih področjih v življenju, niti v podjetju ne bodo.

Kakšno bo to podjetje čez pet let?

Resalta bo vodilni regijski igralec na področju energetskih storitev. Izvedli bomo za najmanj 120 milijonov evrov novih projektov za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije. Pri tem bomo krepili jedrno inženirsko ekipo, nadaljevali proces internacionalizacije in dodatno vlagali v razvoj novih energetskih rešitev.

Kolikšen delež prihodkov namenite za razvoj?

Približno tri odstotke. Naš jedrni razvoj je na področju energetskega upravljanja. Konec leta bomo imeli že za 60 milijonov evrov energetskih projektov v upravljanju, zato je pomembno, da vse centralno nadzorujemo z našim sistemom za energetski menedžment. Sicer pa Resalta ni klasično tehnološko/razvojno podjetje, jedro našega poslovnega modela je to, da novim tehnologijam z modelom financiranja omogočimo prihod na trg.

Jože Suhadolnik
Jože Suhadolnik

Več iz rubrike

Kako pravočasno poskrbeti za kibernetsko varnost v podjetju

Zakaj je pomembna varnostna zaščita pred kibernetskimi napadi in kakšno škodo lahko takšni varnostni incidenti povzročijo podjetju?

VIDEO: Če se oziraš za konkurenco, te hitro prehiti

»Če opazuješ konkurenco, načeloma zapravljaš čas. Če atlet pri teku na sto metrov samo obrne glavo, ga bodo drugi prehiteli. Torej, ne gledamo konkurence, ampak imamo vizijo in pogum, da jo ure…

Izgorelost – vse prepogosta bolezen moderne dobe

Kaj se lahko zgodi, če se prepustimo prehitremu življenjskemu tempu in dinamiki, ki nas potegneta v vrtinec čustvenih in telesnih naporov, v katerem se nimamo časa ustaviti?

Zaostrujemo kreditiranje, namesto da bi zahtevali odgovornost

Izvršna direktorica in odgovorna partnerica pri Deloitte Slovenija Barbara Žib­ret Kralj  meni, da sta trajnost in odgovornost ne poslovna priložnost, ampak nuja.