Delove podjetniške zvezde: Iz afriških rudnikov v Cerknico in v svet

Mineralka iz Cerknice je lani ustvarila 17 milijonov evrov prihodkov in ima 90 zaposlenih. Negorljive plošče in druge negorljive izdelke v 99 odstotkih izvozijo. Izdelujejo protipožarne stene za ladje, protipožarna vrata, njihovi izdelki so v kaminih, pečeh, gorilnikih, letalih, vlakih, avtomobilih, uporablja jih solarna in jeklarska industrija …

Simon Marolt: V podjetju nimamo norm, čeprav smo proizvodno podjetje. Ljudje se sami organizirajo in vedo, kdaj se mudi.

Negorljiva plošča je sestavljena iz dveh komponent. Polnilo je vermikulit. To rudo pridobivajo v dnevnih kopih v Zimbabveju, Braziliji, Ugandi pa tudi na Kitajskem in v Avstraliji. Ker je vermikulit anorganskega izvora, ne vsebuje kalorij. Za izdelavo plošče mu dodajo anorganska veziva, tako da plošča nima kalorij in je negorljiva, pojasnjuje direktor družbe Simon Marolt: »Vermikulit je naravni material, ki se mu dodajajo naravna lepila. Ta uporabljajo tudi v prehrambni in pijačarski industriji – uporablja ga tudi Coca-Cola. Lepila bi lahko v nižji koncentraciji uživali, pa tudi plošče. Največja uporaba vermikulita v svetu je za hortikulturo, za rahljanje zemlje. Z vermikulitom zamenjujemo materiale, ki so nevarni za zdravje.«
Na vprašanje, kaj je največje tveganje za družbe v prihodnjih petih letih, Marolt odgovarja, da je to dobava rude, čeprav imajo v Kopru in Antwerpnu skladišča, v Antwerpnu celo shranjeno zalogo rude za eno leto: »Ruda prihaja iz držav z zelo nestabilnim političnim sistemom. V Slovenijo jo dobavljamo iz Zimbabveja. Pred nekaj leti se je oblast odločila, da tam ne bo več železniške proge, ki je šla od rudnika do pristanišča Beira. Takoj so nastale izjemne težave, saj je surovino treba voziti s tovornjaki okoli 2000 kilometrov daleč po tako rekoč neprevoznih cestah. Tudi Uganda je politično nestabilna.«

Jože Suhadolnik

Od študenta v proizvodnji do direktorja

Simon Marolt je v Mineralki, ki deluje dobra štiri desetletja, zaposlen 22 let. Najprej je bil tehnolog, nato tehnični direktor, zdaj je direktor in tudi COO nemške skupine TechnoPhysik Group, v katero spada Mineralka. Kot študent pa je delal tudi v Mineralkini proizvodnji. »Šel sem čez vse faze v podjetju. Tu delamo 24 ur na dan vse dni v letu, proizvodnja se ne ustavlja. Zato je treba mehko voditi podjetje, ker nočno in izmensko delo za ljudi nista preprosti,« pravi.

Odpovedni rok je, jaz pravim, tri ure. Saj če bo nekdo zapustil Mineralko, bo šel na bolje. Zato je zadovoljen delavec in zadovoljen sem jaz.

Kaj pomeni mehko vodenje? »Da nisem aristokratski,« odgovarja. »Vodenje na mehek način pomeni, da imajo zaposleni proste roke pri delu. V podjetju nimamo norm, čeprav smo proizvodno podjetje. Ljudje se sami organizirajo in vedo, kdaj se mudi. Ljudski pristop je izjemno pomemben. Tako rekoč nikomur se ne zavrne dopust, saj se zaposleni sami organizirajo, kdaj gre kdo na dopust. Zelo malo fluktuacije je v podjetju. Odpovedni rok je, jaz pravim, tri ure. Saj če bo nekdo zapustil Mineralko, bo šel na bolje. Zato je zadovoljen delavec in zadovoljen sem jaz.«
Družba v Sloveniji zaposluje 50 ljudi, od tega 11 s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe, v avstrijski podružnici pa še 40. »Zaposleni se nenehno izobražujejo, denimo za programiranje strojev CNC, vsi delavci v proizvodnji imajo izpit za viličarja, izobražujejo se za delo v excelu in v risarskih programih, kot so AutoCAD in drugi. Vsi zaposleni v pisarnah so tudi usposobljeni presojevalci za sistem ISO. Imamo tudi štipendista,« pravi Marolt.

Ruda prihaja iz držav z zelo nestabilnim političnim sistemom. V Slovenijo jo dobavljamo iz Zimbabveja. Surovino vozimo s tovornjaki okoli 2000 kilometrov po tako rekoč neprevoznih cestah.

Po njegovih besedah je pomembno tudi nagrajevanje – od božičnic in regresa do piknikov in izletov ter toplih napitkov in sadja na delovnem mestu: »Klima v podjetju je izjemno pomembna.«
Mineralka je lani za testiranja in razvoj – v to ni vštet nakup opreme – porabila 350.000 evrov. Protipožarna zaščita potrebuje konstantna testiranja. Imajo okoli 200 certifikatov za negorljivost. »Vlagamo v razvoj novih izdelkov. Pred dvema letoma smo razvili in nadgradili ventilacijske kanale, zdaj z njimi ustvarimo nekaj milijonov evrov. Zdaj smo bili v razvoju za lokomotive; v enem letu od začetka projekta smo naredili milijon evrov prometa in že prodajamo. Trenutno precej vlagamo v znanje prešanih elementov, postavila se bo nova proizvodnja linija,« pravi sogovornik.
Pri razvoju in testiranju sodelujejo tudi z različnimi inštitutu, denimo Inštitutom Jožef Stefan, fakultetami, Zavodom za raziskave materiala v Ljubljani. »Neprestano testiramo in iščemo nove rešitve,« še pravi Marolt.

Jože Suhadolnik

PODJETNIŠKE ZVEZDE – Delova podjetniška zvezda leta je podjetje prihodnosti

Jože Suhadolnik

Medijska hiša Delo letos že drugo leto zapored izbira Podjetniško zvezdo leta. V projektu išče podjetja, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, imajo najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa ne sme biti manjša od 35.000 evrov. Podjetje, ki bo na slovesni prireditvi 8. novembra na Brdu pri Kranju prejelo prestižni kipec, pa se mora tudi zavedati izjemnega pomena, ki ga v razvojno naravnani družbi predstavljajo kadri.
Uredništvo je na podlagi seznama podjetij, ki ga je pripravil partner projekta, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), že naredilo ožji izbor 115 podjetij, izmed katerih je bilo izbranih deset nominirancev, ki jih predstavljamo v časopisu Delo in poslovni prilogi Svet kapitala. Strokovna žirija v sestavi Stojan Petrič, predsednik uprave FMR, Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica Deloitta za Slovenijo, Andrej Orožen, direktor Dewesofta in lanski dobitnik Delove podjetniške zvezde, Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Valerij Arakelov, direktor Rimskih term, ter predstavniki uredništva pa bo izbrala najboljšega. Poleg omenjenih kriterijev, ki jih izpolnjujejo vsa nominirana podjetja, bo žirija veliko pozornost namenila človeškemu kapitalu.