Ali pisarne že izginjajo?

Zakaj torej danes, ko bolj kot kadarkoli prej potrebujemo inovativne kreativne rešitve, toliko časa preživimo v pisarnah in ali bomo v bližnji prihodnosti, ko naj bi se večina služb digitalno preobrazila sploh še potrebovali pisarne?

Večja produktivnost, manjši stroški

Raziskave ameriškega trga kažejo, da bi dve tretjini zaposlenih z veseljem nemudoma začelo delo opravljati od doma, 36 odstotkov pa bi se za možnost dela od doma celo odpovedalo višji plači. Kitajska spletna stran za rezervacijo nastanitev Ctript je kot startup podjetje želelo privarčevati pri stroških najema pisarn, a so se bali, da bo delo od doma povzročilo upad produktivnosti. Naredili so preizkus.

Polovici novih praktikantov v klicnem centru so odredili delo od doma, polovica je delala na sedežu podjetja. Rezultati so bili osupljivi. Skupina, ki je delala doma, je opravila 13,5 odstotkov več telefonskih klicev, v anketi pa so izrazili tudi večje zadovoljstvo z delom, kot polovica, ki je delala v pisarnah. Crtips je v devetih mesecih za enega zaposlenega, ki je delala od doma privarčeval 1,900 dolarjev.

Čeprav se zdi, da je delo od doma predvsem za generacijo milenijcev izredno zaželeno, pa žal niso vsi poklici primerni zato. Predvsem tam, kjer je za uspešno izvedeno delo potrebnih več strokovnih profilov, delodajalci rednega dela od doma ne dopuščajo.

Janez Rakušček, kreativni direktor Lune, pojasnjuje, da je njihovo dejo ustvarjanje novih idej in konceptov, torej kreativen proces, za uspešnost katerega je nujno sodelovanje različnih profilov; grafičnega oblikovalca, pisca besedil, digitalnega oblikovalca ... Delo od doma se dopušča v določeni fazi delovnega procesa, ni pa to stalnica. Ljudje v agenciji delajo vsi v enem velikem prostoru brez sten ali drugih pregrad. »Razumevanje med člani ekipe je ključno in prepričan sem, da je oceanska razporeditev delovnega prostora za to idealna. Marsikdo si oceanski delovni prostor predstavlja kot eno veliko glasno zmešnjavo, v kateri vsi kričijo preko vseh in kjer se nihče ne more koncentrirati, a temu vsaj v Luni ni tako.

Fizične prepreke povzročajo psihološke prepreke

»Zaposleni imajo na voljo tako imenovane tihe sobe, kamor se lahko umaknejo, če želijo mir, sicer pa to, da si nekdo želi malo zasebnosti, nakazujejo že slušalke na njegovi glavi. Takrat človeka pač ne motimo,« pravi Rakušček. Odprt tip pisarne namreč omogoča največjo mero povezanosti med člani ekipe, saj fizične prepreke povzročajo tudi večje psihološke prepreke med ljudmi. Za uspešno delo v agenciji je poleg občutka povezanosti pomembno tudi dobro razumevanje med člani, dobra skupinska dinamika, zaupanje in odgovornost drug do drugega. »Nekdo ne more narediti svojega dela, če ga nekdo drug pred njim v ekipi ni dobro opravil.« Seveda, pa je odprt tip pisarne, priznava Rakušček, primeren le za določene poklice in omejeno število ljudi, do nekje nekaj deset, sto ljudi bi v odprtem prostoru verjetno pomenilo zmešnjavo.

Tina, ki ne želi biti imenovana, dela za večjo slovensko podjetje, kjer zdaj že dve leti delajo v prenovljenih oceanskih prostorih. »To sploh ni zame. Občutek imam, da vsi strmijo v moj zaslon, tako, da sem pod stresom, ko pregledujem zasebno pošto. Prav tako imam občutek, da vsi vedo, koliko ur je kdo v službi,« pravi.

Tihe sobe so nujne, a nanje pozabijo

Psiholog dr. Boštjan Bajec opozarja tudi, da bolj sramežljivim in samotarskim posameznikom ni prijetno delati v odprtih prostorih, prav tako lahko t.i. oceanski prostori slabo vplivajo na ljudi, ki se težko zberejo. Če imamo posameznike, ki so zelo predani delu, bo komunikacija bolj verjetno šla v pravo smer, pri posameznikih, ki za delo niso toliko motivirani, pa lahko komunikacija v odprti pisarni hitreje zahaja na teme, ki z delom nimajo zveze.

Prednost odprtih tipov pisarn pa je zagotovo, kot pojasnjuje psiholog Bajec, povečanje komunikacije med zaposlenimi in izmenjavanje idej. Potrebno pa se je zavedati, da za samo kreativnost v procesu nastajanja ideje potrebujemo tudi obdobje miru, torej prostor kamor se lahko umaknemo. Tako imenovane tihe sobe o zato preprosto nujne, opozarja psiholog Bajec.

Žal pa ne te, kot opozarja arhitekt Aleksander Vujuvić , pri preurejanju delovnih prostorov načrtovalci največkrat pozabljajo. So pa tudi takšni, ki se domislijo zelo inovativnih rešitev. Recimo, z zavesami poljubno pregradijo prostor, saj z njimi lahko v zelo kratkem času na enostaven način pridobijo manjše ali večje.

Delavni prostori vsekakor vplivajo na produktivnost bolj kot smo si nekoč predstavljali. Že za produktivnost, ne le kreativnost, je po mnenju Vujovića zelo pomembna svetloba in primerna zračnost. »Večkrat opažam, kako svetloba v večjih pisarnah nekomu buta v računalniški ekran, drugemu naravnost v oči, prostori pa so slabo prezračeni. V takih pogojih človek ne more doseči svojega optimuma.«

Sobe za spanje

Kot pravi Vujović, je že dlje časa znano dejstvo, da je človek najbolj produktiven in kreativen, ko ni pod stresom in ko se dobro počuti. »Na Japonskem že nekaj let uvajajo komore, mini sobice za spanje. Ugotovili so, da človeku po kosilu pade koncentracija in je zato bolj učinkovit, če se za pol ure do uro spočije in potem nadaljuje svoje delo.«

»Za spodbujanje kreativnosti nekatere podjetja od časa do časa zamenjajo delovne prostore. En dan v mesecu gre celoten oddelek delati v Izolo, kjer priložnostno najamejo prostor ali pa ga zamenjajo. Gre za trik v možganih, saj spremembe dobro denejo možganskim celicam.«