ZSSS: Prihod Uberja bi odprl vrata prekarizaciji

ZSSS nasprotuje predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu in pričakuje, da ga bo ministrstvo umaknilo iz javne razprave. Prepričani so, da bi prihod Uberja odprl vrata prekarizaciji. "Postali bomo individualisti, brez trohice solidarnosti. Če ni solidarnosti, pa padejo vsi socialni sistemi v tej državi," je opozoril Andrej Zorko iz ZSSS.
Fotografija: Blaž Samec
Odpri galerijo
Blaž Samec

Kot je na novinarski konferenci izpostavil izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Zorko, v zvezi predlogu novele zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, ostro nasprotujejo. Skrbi ga, s kakšno lahkoto vlada in politiki podležejo kapitalu.

Prihod Uberja kaže na to, da je očitno namen posamezne politike znotraj vlade delavca zamenjati z izvajalcem storitve, delodajalca pa z naročnikom storitve. "To pomeni rušitev delovnih razmerij v Sloveniji. To pomeni načrtno izigravanje uveljavljenih standardov v Sloveniji," je poudaril.

Saška Kiara Kumer iz Sindikata prometa In zvez Slovenije (SDPZ) je bila kritična do tega, da je ministrstvo predlog zakona v javno razpravo poslalo le za en mesec, vanjo pa ni vključilo socialnih partnerjev. Kljub temu da ima novela zakona pomembne posledice na trg dela in delovnopravni položaj ljudi, ki bodo to delo opravljali, sindikati niso bili vključeni, je dejala.

Vsebina predloga je po besedah Kumerjeve problematična z več vidikov. Naštela je novo obliko javnih prevozov, saj zakonski predlog uvaja oblika najema vozila z voznikom, ter deregulacijo obstoječih taksi prevozov. Ministrstvo predlaga, da bi se pri avto taksi prevozih ukinila državna licenca, ureditev taksi prevozov pa se v celoti prepušča občinam. "Nam se zdi nerazumno, da se država nadzoru odpove in ga prepusti samovolji lokalne samouprave," je dejala.

Prav tako nasprotujejo odpravi obvezne uporabe taksimetrov, ko je cena vnaprej znana. Tudi za potrošnike je taka praksa slaba, je prepričana Kumerjeva, ki je pojasnila, da je cena večino časa res ugodna, ampak se pri zgoščenem prometu ta cena na podlagi ponudbe in povpraševanja tudi do trikrat poveča.

Kakršnokoli nižanje cene je sporno tudi z vidika socialne varnosti teh, ki taksi prevoze opravljajo. Cene na trgu so že tako nizke in si taksisti ob nekem normalnem delovnem času ne morejo zagotoviti normalnega življenja, je dejala.

Temu je prikimal tudi taksist Mario Azinović, ki je izpostavil, da tudi taksisti prihodu Uberja v Slovenijo popolnoma nasprotujejo. Moti nas nelojalna konkurenca, ukinitev nacionalne licence, prenos pristojnosti za urejanje taksi prevozov na lokalne skupnosti in odprava obvezne uporabe taksimetra, je povzel.

Po besedah predsednice Sindikata Mladi Plus Tee Jarc je zakonski predlog pisan z jasnim namenom, da se zmanjšuje delavske standarde in širi prostor za prekarne oblike dela. Prakse, ki jih je Uber pokazal v drugih državah in zaradi katerih je v mnogih državah celo prepovedan, se vežejo predvsem na kršenje delavne zakonodaje, saj voznikom ne priznava statusa zaposlenih, ne glede na obseg dela, ki ga opravijo.

Ena od stvari, ki jih Uber rad poudarja, je, da ustvarja nove zaposlitve, a to ne drži, je poudarila Jarčeva. Pojasnila je, da Uber ne ustvarja popolnoma nobenega delovnega mesta, ker ne gre za redno delovno razmerje, je poudarila.

Sporen se ji zdi tudi sistem ocenjevanja Uberjevih voznikov s strani strank, kar lahko pripelje do diskriminacije. "Nič ne zagotavlja, da stranka v resnici oceni opravljeno delo, ampak je lahko ta ocena podana na podlagi spola, rase, narodne pripadnosti," je opozorila.

Izidor Ostan Ožbolt iz Sindikata Mladi Plus je medtem poudaril, da je zakon kontradiktoren, ker je eden ključnih ciljev zakona povečanje priljubljenosti javnega prometa, a države, ki dovoljujejo Uber, beležijo ravno obratno. Opozoril je tudi na negativne posledice, ki bi jih imel prihod Uberja in podobnih platform, na okolje.

Več iz rubrike