Zlati kamen 2017 občini Podčetrtek

Kot so v utemeljitvi nagrade zapisali organizatorji, je Podčetrtek zgleden primer razvojnega modela uspešnega manjšega kraja. Obmejna občina ob Sotli je znala izkoristiti večino svojih danosti in s pomočjo prepleta najrazličnejših elementov zgraditi relativno močno blagovno znamko, ki kraj umešča kot "prostor telesnega in duhovnega zdravja".

Na ta vsebinski sklop so v Podčetrtku pripeli večje in manjše znamenitosti kraja in jih povezali v prepričljivo zgodbo, ponudbo pa s pomočjo dobro zasnovanih investicij, kot je recimo nova športna dvorana, še dodatno okrepili. Na blagovno znamko so se pripeli tudi lokalni podjetniki, s pomočjo njihovih izdelkov pa so v kraju razvili nove dogodke, kot je festival vina in čokolade.

Po indeksu razvojne uspešnosti, ki spremlja različne razvojne vidike, je Podčetrtek v zadnjih petih letih napredoval za 27 mest in čeprav na robu Kozjanskega, ki je bilo pred nekaj desetletji sinonim za nerazvitost in revščino, zdaj pobira evropske nagrade za urejenost kraja. To jim uspeva kljub temu, da nima nobenih izstopajočih naravnih danosti ali posebnih razvojnih potencialov, so še dodali predstavniki Planet GV, ki vsako leto pripravljajo dogodek.

Majhna obsotelska občina je imela močno konkurenco še desetih slovenskih občin, v večini primerov že uveljavljenih zdraviliških ali smučarskih središč.

Med letošnjimi finalisti so se tako iz zahodnega dela Slovenije znašli Bohinj, Cerkno in Kranjska Gora, iz osrednje in jugovzhodne Slovenije so za nagrado kandidirali Grosuplje, Kamnik in Novo mesto, kandidata med Koroško do Posavjem sta bila poleg Podčetrtka še Laško in Slovenj Gradec, vzhod države pa sta zastopala Lendava in Ljutomer.

Doslej so organizatorji podelili šest zlatih kamnov, prva ga je leta 2012 prejela Idrija, sledile so občine Postojna, Škofja Loka in Šentrupert, lani pa je nagrada pripadla slovenski prestolnici.

Organizatorji si pri odločanju o nagrajencih pomagajo z raziskavo informacijskega sistema slovenskih občin, v katero je vključenih več kot 50 ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti, pri tem pa vsako leto identificirajo in premeljejo okoli 160.000 uradnih podatkov ter s tem določijo finaliste štirih regij.

Poleg običajne kvantitativne analize so letos pripravili tudi posebno analizo turizma, ki so jo prav v okviru tokratne konference predstavili v obliki bele knjige. V njej so na enem mestu zbrali vse ključne podatke o turizmu v slovenskih občinah.