Ženske v znanosti za pomoč ljudem

Priznanje za svoje raziskovalno delo bodo danes prejele farmacevtka Janja Mirtič, analizna kemičarka Barbara Petovar in biologinja Katja Uršič.
Fotografija:  Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
 Foto: Shutterstock

Na mednarodni dan žena bosta L'Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO na večerni slovesni podelitvi štipendij L'Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« 2019 trem perspektivnim mladim raziskovalkam podelila štipendijo v višini 5.000 evrov.

Priznanje za svoje raziskovalno delo, ki odraža znanstveno odličnost, zavzetost in skrb za družbo, bodo prejele farmacevtka Janja Mirtič, analizna kemičarka Barbara Petovar in biologinja Katja Uršič. Raziskujejo namreč dostavne sisteme za zdravilne učinkovine, metode za analizo težkih kovin v sledovih in novo obliko kombinirane terapije za zdravljenje malignega melanoma.
 

 

Kdo so letošnje štipendistke?


Janja Mirtič
Janja Mirtič
28-letna Janja Mirtič se pri svojem raziskovanju ukvarja z razvojem novih in naprednih dostavnih sistemov za zdravilne učinkovine in probiotične bakterije. V okviru svojega doktorskega študija na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani stremi k izdelavi na polielektrolitih osnovanih delcev v nano velikosti. Ti so namenjeni vgradnji zdravilnih učinkovin, kot podpornega ogrodja v regenerativni medicini, kot ogrodja celicam za celično terapijo ali v tkivnem inženirstvu. Pravi, da jo je naravoslovje zanimalo že v osnovni šoli: »Farmacija me je pri izbiri študija pritegnila zaradi svoje interdisciplinarnosti, ker povezuje znanja biologije, medicine, kemije in fizike. Hkrati pa ima življenje raziskovalca številne prednosti, saj naše raziskave širijo meje znanega.« Janja pravi, da ji prejeta štipendija pomeni osebno potrditev in tudi dokaz, da je delo slovenskih raziskovalk prepoznano in cenjeno: »Verjamem, da lahko takšna promocija slovenskih znanstvenic v javnosti vzpodbudi ženske, da se jih več odloči za poklic raziskovalke in znanstveni študij v Sloveniji.«

Barbara Petovar
Barbara Petovar
27-letna Barbara Petovar opravlja študijo in razvija nove metode za analizo težkih kovin v sledovih. Zaradi vse bolj razvite industrije, prometa in vse več odpadkov se v okolju kopičijo različne težke kovine. Te se postopoma nalagajo v vseh organizmih, med drugim pa škodijo tudi človeku. Barbara tako v okviru doktorskega študija na Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru ocenjuje že razvite metode za analizo težkih kovin v sledovih in razvija nove senzorje, pripravljene s kombinacijo bizmuta in antimona. Ti so poceni, enostavni in hitra metoda za analizo. Hkrati pripravlja tudi nov senzor za detekcijo vodikovega peroksida. Barbara pravi, da ji je razgibano delo znanstvenice všeč, na razpis za štipendijo L’Oréal–UNESCO »Za ženske v znanosti«  pa se je prijavila, saj ji je to predstavljajo izziv: »Želela sem kandidirati in si dokazati, ali se dovolj trudim. Dejstvo, da sem prejela štipendijo, mi pomeni potrditev, da sem na pravi poti. Hkrati je to nagrada za moje delo in velika motivacijo za naprej.«

Katja Uršič
Katja Uršič
28-letna Katja Uršič preučuje novo obliko kombinirane terapije za zdravljenje malignega melanoma. Gre za razvoj terapije, ki vzpodbudi bolnikov imunski sistem, da se sam uspešno spopade z rakastimi celicami. Končni cilj pa je naučiti imunski sistem uspešno prepoznati in odstraniti tudi metastaze. Mlada raziskovalka na Onkološkem inštitutu Ljubljana tako v okviru doktorskega študija, ki poteka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljana, raziskuje kombinacije elektrokemoterapije z imunoterapijo v obliki genskega elektroprenosa za spodbujanje imunskega sistema. Pravi, da kot raziskovalka na področju biomedicine v interdisciplinarni zasedbi poskuša odgovoriti na vprašanja, ki se pojavijo ob neuspešnem zdravljenju ali pri želji za izboljšanje zdravljenja: »Kot znanstveniku ti nikoli ne zmanjka vprašanj, idej in neznanega. To je dobro, hkrati pa tudi naporno. Ko že misliš, da zdaj pa nekaj veš, se hitro izkaže, da je do tam še dolga pot. Včasih se zdi, da imaš dobro idejo. Vendar je to idejo pogostokrat imel in razvil že nekdo na drugem koncu sveta. In se zgodba začne skoraj od začetka.«

Več iz rubrike