Zaživeti krožno gospodarstvo je odvisno od vseh nas

Na včerajšnji konferenci Future Circles so predstavniki gospodarstva in MGRT razpravljali o aktualnih izzivih krožnega gospodarstva po epidemiji koronavirusa. Odprta je bila tudi istoimenska virtualna razstava, ki bo na voljo do septembra. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s SRIP Krožno gospodarstvo, ob podpori MGRT in Javne agencije Spirit Slovenija.

Kot je uvodoma dejal moderator okrogle mize dr. Aleš Ugovšek, GZS, je krožno gospodarstvo v zadnjih letih zaživelo tako na ravni EU kot Slovenije. Covid-19 pa je v zadnjih nekaj mesecih zastavljene prioritete postavil na glavo. Vseeno pa ostaja ključna paradigma Reduce–Reuse–Recycle (zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj).

»Krožno gospodarstvo pomeni spremembo v načinu življenja, družbe, vsakega posameznika. Pomeni manj odpadkov, živeti bolje in biti čim bolj inovativen, da ohranimo naš planet,« pravi dr. Dragica Marinič, koordinatorica SRIP Krožno gospodarstvo.
Izpostavila je pomen sodelovanja in povezovanja za spreminjanje poslovnih modelov in uvajanje krožnega gospodarstva, pa tudi nov razvoj in investicije. Skozi pametno specializacijo so se v Sloveniji razvila strateška razvojno-inovacijska partnerstva, med njimi SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo.


Po besedah dr. Marinič je Slovenija na dobri poti, da postane vzorčni model drugim državam. »Od nas ljudi je odvisno, da zaživimo krožno gospodarstvo – od teorije do prakse,« je dejala in dodala, da je kader nosilec prebojev, zato je treba v kadre vlagati. Hkrati pa je potrebna tudi podpora države.

Prepričana je, da je covid-19 razvoj krožnega gospodarstva pospešil. Na področju SRIP-a vidi rezerve v novih prebojnih možnostih, v razvojnih razpisih. Gospodarskih sprememb brez razvojnih projektov ne bo mogoče doseči. Tudi brez mehkih veščin ne bo šlo, zato je razvoj kadrov izjemnega pomena. Naštela je še nove zelene tehnologije, zelene kemikalije, ponovno uporabo nekaterih odpadkov ter pomen čim večje energetske učinkovitosti.

Po mnenje Alenke Marovt, MGRT, predstavlja krožno gospodarstvo nov poslovni model, ki je več kot le raba odpadkov. Gre za učinkovito rabo primarnih in sekundarnih surovin, tudi sledenje odpadkom in digitalizacijo … Novi zeleni dogovor predvideva pravičen prehod za vse.

Za obdobje 2021-27 je predvidenih 100 milijard evrov. Slovenija iz tega naslova pričakuje okoli 92 milijonov evrov. Skupaj z lastnim deležem bi bilo tako okoli 200 milijonov evrov sredstev namenjenih za investicije v MSP, RR na področju pametne specializacije, investicije v krožno gospodarstvo, infrastrukturo in čiste tehnologije, veščine delavcev …


Predvideni pa so še drugi viri. V kontekstu epidemije koronavirusa in njenih posledic pravi, da se prioritete že sedaj spreminjajo. Kot primer je omenila hiter sprejem treh PKP, pa tudi prilagoditve pri merilih razpisov, kjer je npr. večji poudarek na prispevku h krožnemu gospodarstvu.

Jure Fišer, direktor podjetja Surovina, ocenjuje, da predstavlja krožno gospodarstvo novo paradigmo, če bomo želeli preživeti. Dotaknil se je problematike odpadne embalaže in opozoril na slab zakon, ki ne zagotavlja izvršljivosti zbiranja in sprejemanje odpadne embalaže, s tem pa povzroča zastoj embalaže pri komunalnih podjetjih.

Meni, da bo treba v naslednjem obdobju vložiti veliko energije v boljše ločeno zbiranje embalaže, iz tega sledi večja stopnja reciklabilnosti. Številna podjetja so sicer v zadnjem desetletju bistveno znižala svoj delež odpadkov, pri čemer je tu najboljši motivator znižanje stroškov. Izpostavil pa je, da je pri reciklaži eno vprašanje, kaj je smiselno, in drugo, kaj je možno.

»Krožno gospodarstvo je to, kar smo spet na novo odkrili. 50 let nazaj smo to bolj živeli kot danes,« je prepričan Bart Stegeman, direktor podjetja Plastika Skaza. Epidemija koronavirusa je odprla nove priložnosti, ni pa spremenila prioritet podjetja.

 
Že sedaj se namreč močno zavedajo lokalnega okolja in svoje družbene odgovornosti. Sodelujejo le s partnerji, ki imajo enake vrednote kot oni, ki spodbujajo krožno gospodarstvo in želijo ohraniti planet. Je pa zadnje obdobje pokazalo, kaj vse je možno od danes do jutri spremeniti.
 
Kot primer je navedel uvedbo dela od doma, uporabo digitalnih orodij … Pričakuje, da se tak tempo sprememb ohrani tudi v prihodnje in opozarja na nujnost zakonodajnih sprememb na področju omogočanja dela od doma.
 
Po konferenci sta generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in dr. Dragica Marinič slavnostno otvorili virtualno razstavo dosežkov slovenske industrije in institucij znanja na področju krožnega gospodarstva. Kot je izpostavila Šmuceva, trajnost ni nova smer. Na GZS smo ponosni, da tako usmeritev na GZS zasledujemo že od 70-ih let.
 

Razstava dosežkov slovenske industrije in institucij znanja na področju krožnega gospodarstva – Future Circles

 
Na razstavi Future Circles svoje inovativne rešitve predstavljajo podjetja in institucije znanja s področja krožnega gospodarstva. Razstava Future Circles je organizirana kot »showroom« rešitev in izdelkov s poudarkom na inovativnih dosežkih in novih rešitvah Slovenije. Na tokratni razstavi sodelujejo M Sora, Talum, Skaza, SiDG, Surovina, Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Institut Jožef Štefan, ZRS Bistra, Tecos, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Liveo, projekt Start Circles, Inštitut za celulozo in papir ter GZS-Združenje papirne in papirno predelovalne industrije.