Zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) nič kaj optimistično

Mednarodni denarni sklad (IMF) v svojem najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih za letos in prihodnje sicer napoveduje 3,7-odstotno rast globalnega BDP, o precej opozarja na vse prepogoste temne oblake, med tveganji navaja npr. trgovinske spore in negativne učinke podnebnih sprememb.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

IMF ugotavlja, da je svetovna gospodarska rast še vedno visoka in da bo letos in prihodnje leto višja, kot je bila v povprečju v obdobju med 2012 in 2016. Razlog za to je, da je veliko gospodarstev bodisi doseglo polno zaposlenost ali pa je blizu nje.

IMF je že pred spomladanskimi zasedanji za letos in 2019 napovedal 3,9-odstotno gospodarsko rast in to ponovil tudi v vmesni napovedi julija, vendar pa je razvoj dogodkov ekonomiste napeljal do ugotovitve, da so bili preveliki optimisti.

"Politike, ki v številnih ključnih gospodarstvih podpirajo rast, so nevzdržne na daljši rok," opozarjajo.Poudarili so predvsem davčne olajšave v ZDA, ki so še bolj okrepile ciklično konjunkturo, vendar pa se bo njihov učinek izpraznil in rast bo padla. Omenili so tudi carinske politike in ameriški spor s Kitajsko. 

Svarijo pred močnejšo recesijo. Zakaj? Ker ni več na voljo toliko orodij javnofinančne in denarne politike kot pred 10 leti. IMF zato vztrajno poziva k izvedbi strukturnih reform in okrepitvi regulative v finančnem sektorju, Washington pa v času administracije predsednika Donalda Trumpa dejansko ubira obratno pot.


Trumpove carine in rušenje globalne gospodarske strukture so kratkoročna grožnja rasti, med dolgoročne pa IMF na prvo mesto postavlja počasno rast plač, manjšo socialno mobilnost in nezadostne odgovore držav na strukturne ekonomske spremembe.

Izpostavili so tudi nevarnost podnebnih sprememb, ki narašča in narašča. Vse države bi morale prav tako bolje pripraviti svojo delovno silo na tehnološke spremembe in poskrbeti, da bo rast bolj vključujoča, torej da jo bodo deležni različni dohodkovni in izobrazbeni sloji.


Največji padec napovedane rasti je med razvitimi državami v poročilu IMF doživela Nemčija, ki ji IMF napoveduje 1,9-odstotno rast letos in v prihodnjem letu.

Veliki Britaniji se letos obeta 1,4-odstotna krepitev BDP, Japonski 1,1-odstotna, Franciji po 1,6-odstotna, Italiji 1,2-odstotna, Španiji pa 2,7-odstotna.

Za tako imenovane razvijajoče se trge, ki skupaj z državami v razvoju predstavljajo 40 odstotkov svetovnega BDP, pa IMF za letos in prihodnje leto napoveduje 4,7-odstotno rast.

Kitajski IMF letos napoveduje 6,6-odstotno rast, Indiji 7,3-odstotno, Braziliji 1,4-odstotno, Mehiki 2,2-odstotno ter Rusiji 1,7-odstotno.


 Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih Sloveniji za letos napoveduje 4,5-odstotno gospodarsko rast, kar je pol odstotne točke več kot v spomladanski napovedi. Prihodnje leto naj bi rast bruto domačega proizvoda (BDP) dosegla 3,4 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več, kot je kazala prejšnja napoved.

Več iz rubrike