Zamik objave finančnih podatkov

Državni zbor RS je sprejel spremembe Zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, kar pomeni, da se bodo roki za predložitev letnih poročil in davčnih obračunov za leto 2020 zaradi izrednih okoliščin, povezanih z epidemijo covida-19, prestavili z 31. marca na 30. april. Roki za predložitev letnih poročil AJPES-u ter za oddajo davčnih obračunov Finančni upravi RS so bili podaljšani že lansko leto, ko je bil skrajni rok za oddajo 31. maj. Dopolnitev Zakona o izvrševanju državnih proračunov pomeni, da bodo finančni podatki za leto 2020 javnosti na voljo kasneje. V tem času so v vpogled podatki iz leta 2019, ki niso povsem zanesljivi, saj kažejo stanje podjetij pred časom koronakrize, ki je povzročila velike spremembe v gospodarstvu.

NOVOST: V času do novih finančnih podatkov in bilanc za finančno leto 2020, ki bodo prišle z zamikom, si lahko podjetja ustvarijo celotno sliko o stanju in kondiciji poslovnega subjekta s pomočjo ocene Failure Score, plačilnega indeksa in predvidenega plačilnega indeksa (EPI), ki je novost v Bisnode Dun & Bradstreet rešitvah. Dnevno osveženi podatki z vsega sveta bodo v pomoč pri sprejemanju pametnih odločitev ob pravem času.
 
Predviden plačilni indeks (EPI) ― novost, ki napoveduje možne zamude plačil
Pri Bisnode Dun & Bradstreet so v pomoč podjetjem ustvarili novo prediktivno oceno EPI, edino tovrstno oceno na slovenskem tržišču. EPI na podlagi plačilnih navad podjetja in njemu podobnih podjetij pove, kakšno povprečno zamudo lahko pri plačevanju računov pričakujete v prihodnjih dveh do treh mesecih. EPI se nahaja v analitični rešitvi Gvin in se osvežuje na mesečni ravni. Ocena je primerna tako za spremljanje podjetij, ki imajo izračunan plačilni indeks, kot tudi za podjetja, ki tega nimajo. EPI se uporablja v kombinaciji s pasom zaupanja, ki ocenjuje odstopanje povprečja zamude plačil računov od napovedane zamude. Ožji kot je pas zaupanja, manjša so možna odstopanja plačevanja od napovedanega indeksa (EPI-ja), oziroma širši kot je pas, večja je verjetnost, da je lahko stranka pri plačevanju manj natančna.

»Poslovni partnerji lahko zamolčijo likvidnostne težave«
 »Marsikatero podjetje zatrjuje, da s poslovnimi partnerji že dolgo časa sodeluje in zato natančno pozna njihovo poslovanje ter plačilne navade. To je odlično, vendar pomislite, ali bi vam res vsi poslovni partnerji odkrito povedali, če bi imeli likvidnostne težave? Pri Bisnode Dun & Bradstreet želimo vsem podjetjem čim manj poslovnih tveganj in čim več priložnosti za rast. Zato svetujemo redno spremljanje in preverjanje tako novih kot tudi obstoječih partnerjev,« je povedala Alja Stepišnik, svetovalka za izkušnje s strankami pri Bisnode Dun & Bradstreet.

Pravočasna in prava informacija je zlata vredna
V lanskem letu je bilo po analizi Bisnode Dun & Bradstreet izbrisanih 20.125 podjetij, največ med strokovnimi, znanstvenimi in tehničnimi dejavnostmi ter iz panoge gostinstvo, glede na lokacijo pa je bilo največ izbrisanih podjetij iz Ljubljane. 81 odstotkov izbrisanih podjetij je imelo nizko oceno Failure Score, kar pomeni, da so se nahajala v coni povečanega tveganja (večja verjetnost negativnega dogodka v prihodnjih 12 mesecih). 

»Če prepozno izveste, da je neko podjetje izbrisano, lahko z njim še vedno poslujete. S tem tvegate, da ne boste z njihove strani nikoli prejeli plačila ali naročenega materiala, ki ste ga morda že plačali. Če pravočasno izveste informacijo, imate čas ustrezno reagirati, npr. prekiniti sodelovanje in poiskati nove dobavitelje oz. kupce. Pri iskanju le-teh so vam v pomoč Bisnode Dun & Bradstreet rešitve Portfolio Intelligence in D&B Hoovers,« je dodala Alja Stepišnik.

Po drugi strani pa je bilo ustanovljenih 21.890 novih podjetij, kar je desetino manj kot leto prej. Med vzroke za manjše število vpisov zagotovo spada negotovost, povezana z epidemijo covida-19, ter tudi moratorij države, ki je otežil ustanovitev gospodarskih družb, zlasti v prvi polovici leta. Prav tako je bil otežen njihov izbris, zato glavnino ustanovitev in izbrisov zavzemajo samostojni podjetniki. V drugi polovici leta se je indeks gospodarske mortalitete (razmerje med izbrisanimi in novoustanovljenimi poslovnimi) že približal indeksu gospodarske mortalitete v letu 2019. »K temu je verjetno pripomogla tudi državna pomoč, s katero so nekatera podjetja lažje prebrodila čas epidemije ali pa so zaradi pomoči postala še bolj produktivna,« ugotavlja Damir Simonovič, analitik pri Bisnode Dun & Bradstreet.

V obdobju, ko čakamo na finančne podatke 2020, bi morala podjetja redno preverjati naslednje:
• Kreditni limit ― priporočena zgornja meja kreditnega limita, pri poslovanju z odlogom plačila do 3 mesecev;
• Plačilni indeks ― podatek temelji na slovenskih plačanih računih, upoštevani so samo nam dostopni računi, ki nam jih pošiljajo naši poročevalci;
• Predviden plačilni indeks (EPI), s katerim poskušamo oceniti povprečno zamudo plačil računov v obdobju 2-3 mesecev. Pas zaupanja predvidenega plačilnega indeksa nam pove, s kakšnimi odstopanji pri plačevanju se lahko srečamo. Na podlagi tega podatka se imamo možnost odločiti, ali bomo poslovali na dogovorjeno valuto ali ne.