Zakon PKP1 sprejet: Kdaj do pomoči?
Izjava za pomoč samozaposlenim preko eDavkov, je že na voljo.
Odpri galerijo
Vrača se kar nekaj znanih obrazov.
DZ je včeraj zvečer potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim podjetjem in posameznikom zaradi epidemije novega koronavirusa. Ukrepi so vredni tri milijarde evrov, veljali pa bodo od razglasitve epidemije 13. marca do konca maja, morda mesec dni dlje.
Podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, bo država priskočila na pomoč s tem, ko bo namesto delodajalcev poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke.
Pogoj pri tem je, da bodo njihovi prihodki v prvem letošnjem polletju za 20 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, hkrati pa v letošnjem drugem polletju ne bodo za 50 odstotkov presegli prihodkov iz enakega obdobja lani. Do financiranja plač delavcev na čakanju prav tako ne bodo upravičeni finančne družbe in zavarovalnice ter proračunski uporabniki.
Država bo v aprilu in maju poravnala tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Tudi tu so izjema banke in zavarovalnice.
Zakon predvideva izplačilo kriznega dodatka za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo. Ta se bo v javnem sektorju gibal med 10 in 100 odstotki urne postavke osnovne plače zaposlenega, v zasebnem sektorju pa je predlagan v enotni višini 200 evrov. "Mislim, da bo večina delodajalcev, ki je konkurenčna in ima razvito poslovno kulturo, delavcem dala teh 200 evrov več," je o tej določbi danes dejal finančni minister Andrej Šircelj.
Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje bodo prejeli pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Aprila in maja pa jim ne bo treba plačati socialnih prispevkov. Kljub opozorilom opozicije, da so prihodki samozaposlenih pogosto neenakomerno razporejeni skozi leto, je kot pogoj za koriščenje tega ukrepa obveljalo vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali pa vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem.
Zakon ob tem določa, da si podjetja in samozaposleni, ki bodo prejeli pomoč države po tem zakonu, letos ne bodo smeli izplačevati dividend in nagrad, sicer bodo morali denar vrniti.
Upokojenci dobijo pomoč 30. aprila
Upokojenci z najnižjimi pokojninami bodo prejeli enkratni solidarnostni dodatek, ki se bo odvisno od višine pokojnine gibal med
130 in 300 evrov. Vsi redni študenti in prejemniki denarne socialne pomoči pa bodo do 30. aprila prejeli po 150 evrov.
V delu, ki sega na področje šolstva, predlog zakona določa, da vse oblike izobraževanja potekajo na daljavo. Če študentom zaradi posledic krize ne bo uspelo izpolniti študijskih obveznosti, se jim bo status prenesel na naslednje študijsko leto.
V poglavju o davkih piše, da podjetnikom in podjetjem ni treba plačati akontacije dohodnine oz. davka od dohodkov pravnih oseb. Znižuje se katastrski dohodek, predvidenih je še več ukrepov za pomoč kmetom.
Med drugim zakon nalaga zavodom, da nabavijo najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov iz Slovenije. Nanaša pa se tudi na sezonsko delo v kmetijstvu, saj lahko izvajalec začasnega dela to prekinjeno ali neprekinjeno opravlja brez omejitve.
Jamstvo za kredite velja že od nedelje
Država bo jamčila za obveznosti kreditojemalcev, ki jim bo zaradi epidemije odobren enoletni odlog plačevanja posojil po interventnem zakonu, ki velja že od nedelje. V ta zakon pa je vlada zapisala, da bodo banke na odloženi del glavnice obračunavale obresti, kar je povzročilo nasprotovanje v opoziciji.
Ukrepi segajo tudi na področje javnega sektorja, med drugim z znižanjem plač funkcionarjem za 30 odstotkov, pri čemer so izjema sodniki in župani, ter možnostjo zaposlitve za določen čas do konca septembra brez javne objave prostega delovnega mesta. Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, denimo varstvo otrok, ne bo treba plačati.
Da bi zagotovili spoštovanje sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, zakon sega tudi na področje policije. Policisti bodo smeli med drugim tudi opozarjati in kaznovati, postavljati cestne blokade ter začasno omejevati gibanje oseb, imeli bodo tudi dostop do občutljivih osebnih podatkov tistih, ki imajo potrjeno okužbo.
Ta pooblastila bodo veljala le za čas veljavnosti zakona, torej do konca epidemije. Vendar opozicije s tem ni prepričal in Nataša Sukič (Levica) je napovedala, da bodo zakon poslali ustavno presojo.
Vlada je nameravala onemogočiti možnost razpisa referenduma o tem zakonu, vendar je odbor DZ za finance v sredo ta člen črtal. Vlada je zato v parlamentarni postopek že poslala predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katero namerava urediti postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten.
Premier Janez Janša je danes opozoril, da bi se v primeru referenduma vsi roki iz danes sprejetega zakona odmaknili v nedogled. Vlada se bo lotila priprave drugega paketa pomoči. s katerim bomo predvsem skušali reševati vprašanje likvidnosti v slovenskem gospodarstvu, ter tretji paket, v katerem bo zakonodajalec moral določiti izhodno strategijo za čas po tem, ko bo epidemije konec.
Podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, bo država priskočila na pomoč s tem, ko bo namesto delodajalcev poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke.
Pogoj pri tem je, da bodo njihovi prihodki v prvem letošnjem polletju za 20 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, hkrati pa v letošnjem drugem polletju ne bodo za 50 odstotkov presegli prihodkov iz enakega obdobja lani. Do financiranja plač delavcev na čakanju prav tako ne bodo upravičeni finančne družbe in zavarovalnice ter proračunski uporabniki.
Država bo v aprilu in maju poravnala tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Tudi tu so izjema banke in zavarovalnice.
Zakon predvideva izplačilo kriznega dodatka za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo. Ta se bo v javnem sektorju gibal med 10 in 100 odstotki urne postavke osnovne plače zaposlenega, v zasebnem sektorju pa je predlagan v enotni višini 200 evrov. "Mislim, da bo večina delodajalcev, ki je konkurenčna in ima razvito poslovno kulturo, delavcem dala teh 200 evrov več," je o tej določbi danes dejal finančni minister Andrej Šircelj.
Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje bodo prejeli pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Aprila in maja pa jim ne bo treba plačati socialnih prispevkov. Kljub opozorilom opozicije, da so prihodki samozaposlenih pogosto neenakomerno razporejeni skozi leto, je kot pogoj za koriščenje tega ukrepa obveljalo vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali pa vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem.
Zakon ob tem določa, da si podjetja in samozaposleni, ki bodo prejeli pomoč države po tem zakonu, letos ne bodo smeli izplačevati dividend in nagrad, sicer bodo morali denar vrniti.
V skladu z zakonom, ki ga je DZ sprejel v četrtek zvečer, bo država samozaposlenim v času epidemije izplačevala mesečni temeljni dohodek in jih oprostila plačevanja prispevkov.
Za mesec marec bodo prejeli temeljni dohodek v višini 350 evrov, za meseca april in maj pa po 700 evrov. Aprila in maja jim tudi ne bo treba plačati socialnih prispevkov. Enaka pomoč je predvidena za kmete in verske uslužbence.
Da pa bodo pomoč lahko koristili, morajo prek informacijskega sistema Finančne uprave RS (Furs) predložiti izjavo, s katero izjavljajo, da zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, piše v zakonu.
Izjava bo pripravljena 14. aprila, vendar jo bo mogoče oddati zgolj prek sistema eDavki, bodisi preko računalnika ali mobilne aplikacije. Da bodo torej lahko izkoristili ukrep, na Fursu samozaposlene pozivajo, naj si dostop do eDavkov uredijo čim prej.
Ob tem vsem tistim, ki so imeli doslej morda pooblaščenca za urejanje zadev s finančno upravo, svetujejo, naj se v eDavke prijavijo tudi osebno. Tako bodo lahko vse zadeve preverili in nadzorovali osebno prek računalnika ali mobilnega telefona. Bo pa lahko omejeno izjavo oddal tudi pooblaščenec.
Namestitev eDavkov na telefon ali osebni računalnik je povsem enostavna, zatrjujejo na Fursu, kjer hkrati svetujejo tudi prijavo v elektronsko vročanje dokumentov, kar pomeni, da zavezanec prejme od Fursa vse dokumente le po elektronski poti in ne več po navadni pošti.
Samozaposleni bodo pomoč države prejeli, če so zaradi epidemije utrpeli vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali pa vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem. Prav tako ne smejo biti davčni dolžniki.
Mesečni temeljni dohodek bo izplačevala finančna uprava, in sicer je prvo izplačilo - za tiste, ki bodo izjavo vložili do 18. aprila - predvideno 25. aprila.
Za mesec marec bodo prejeli temeljni dohodek v višini 350 evrov, za meseca april in maj pa po 700 evrov. Aprila in maja jim tudi ne bo treba plačati socialnih prispevkov. Enaka pomoč je predvidena za kmete in verske uslužbence.
Da pa bodo pomoč lahko koristili, morajo prek informacijskega sistema Finančne uprave RS (Furs) predložiti izjavo, s katero izjavljajo, da zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, piše v zakonu.
Izjava bo pripravljena 14. aprila, vendar jo bo mogoče oddati zgolj prek sistema eDavki, bodisi preko računalnika ali mobilne aplikacije. Da bodo torej lahko izkoristili ukrep, na Fursu samozaposlene pozivajo, naj si dostop do eDavkov uredijo čim prej.
Ob tem vsem tistim, ki so imeli doslej morda pooblaščenca za urejanje zadev s finančno upravo, svetujejo, naj se v eDavke prijavijo tudi osebno. Tako bodo lahko vse zadeve preverili in nadzorovali osebno prek računalnika ali mobilnega telefona. Bo pa lahko omejeno izjavo oddal tudi pooblaščenec.
Namestitev eDavkov na telefon ali osebni računalnik je povsem enostavna, zatrjujejo na Fursu, kjer hkrati svetujejo tudi prijavo v elektronsko vročanje dokumentov, kar pomeni, da zavezanec prejme od Fursa vse dokumente le po elektronski poti in ne več po navadni pošti.
Samozaposleni bodo pomoč države prejeli, če so zaradi epidemije utrpeli vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali pa vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem. Prav tako ne smejo biti davčni dolžniki.
Mesečni temeljni dohodek bo izplačevala finančna uprava, in sicer je prvo izplačilo - za tiste, ki bodo izjavo vložili do 18. aprila - predvideno 25. aprila.
Upokojenci dobijo pomoč 30. aprila
Upokojenci z najnižjimi pokojninami bodo prejeli enkratni solidarnostni dodatek, ki se bo odvisno od višine pokojnine gibal med
130 in 300 evrov. Vsi redni študenti in prejemniki denarne socialne pomoči pa bodo do 30. aprila prejeli po 150 evrov.
V delu, ki sega na področje šolstva, predlog zakona določa, da vse oblike izobraževanja potekajo na daljavo. Če študentom zaradi posledic krize ne bo uspelo izpolniti študijskih obveznosti, se jim bo status prenesel na naslednje študijsko leto.
V poglavju o davkih piše, da podjetnikom in podjetjem ni treba plačati akontacije dohodnine oz. davka od dohodkov pravnih oseb. Znižuje se katastrski dohodek, predvidenih je še več ukrepov za pomoč kmetom.
Med drugim zakon nalaga zavodom, da nabavijo najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov iz Slovenije. Nanaša pa se tudi na sezonsko delo v kmetijstvu, saj lahko izvajalec začasnega dela to prekinjeno ali neprekinjeno opravlja brez omejitve.
Jamstvo za kredite velja že od nedelje
Država bo jamčila za obveznosti kreditojemalcev, ki jim bo zaradi epidemije odobren enoletni odlog plačevanja posojil po interventnem zakonu, ki velja že od nedelje. V ta zakon pa je vlada zapisala, da bodo banke na odloženi del glavnice obračunavale obresti, kar je povzročilo nasprotovanje v opoziciji.
Ukrepi segajo tudi na področje javnega sektorja, med drugim z znižanjem plač funkcionarjem za 30 odstotkov, pri čemer so izjema sodniki in župani, ter možnostjo zaposlitve za določen čas do konca septembra brez javne objave prostega delovnega mesta. Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, denimo varstvo otrok, ne bo treba plačati.
Da bi zagotovili spoštovanje sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, zakon sega tudi na področje policije. Policisti bodo smeli med drugim tudi opozarjati in kaznovati, postavljati cestne blokade ter začasno omejevati gibanje oseb, imeli bodo tudi dostop do občutljivih osebnih podatkov tistih, ki imajo potrjeno okužbo.
Ta pooblastila bodo veljala le za čas veljavnosti zakona, torej do konca epidemije. Vendar opozicije s tem ni prepričal in Nataša Sukič (Levica) je napovedala, da bodo zakon poslali ustavno presojo.
Vlada je nameravala onemogočiti možnost razpisa referenduma o tem zakonu, vendar je odbor DZ za finance v sredo ta člen črtal. Vlada je zato v parlamentarni postopek že poslala predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katero namerava urediti postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten.
Premier Janez Janša je danes opozoril, da bi se v primeru referenduma vsi roki iz danes sprejetega zakona odmaknili v nedogled. Vlada se bo lotila priprave drugega paketa pomoči. s katerim bomo predvsem skušali reševati vprašanje likvidnosti v slovenskem gospodarstvu, ter tretji paket, v katerem bo zakonodajalec moral določiti izhodno strategijo za čas po tem, ko bo epidemije konec.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
