Zakasneli učinek višjih obrestnih mer
Borzno leto 2022 je minilo v znamenju soočanja z dejstvom, da v nasprotju s prvotnimi napovedmi centralnih bankirjev povišana inflacija ni bila zgolj začasen pojav kot posledica popandemičnega odpiranja gospodarstev ter izpadov v dobavnih verigah, temveč precej bolj trdovratne narave. Centralne banke so se posule s pepelom in na začetku lanskega leta začele najhitrejši cikel zaostrovanja denarne politike v novejši zgodovini. Svetovne borze so se morale prilagoditi na novo realnost in konec obdobja poceni denarja, negotovost pa sta dodatno stopnjevali še vojna v Ukrajini in energetska kriza. Po za vlagatelje zelo slabem lanskem letu so bile tudi napovedi za letošnje leto, milo rečeno, negotove.
.Več iz rubrike
Slovenija za Bolgarijo najpočasneje črpa evropski denar
Vlada predlaga manj posojil iz načrta, medtem ko rešuje 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Neizvolitev kanclerja znižala tečaje na frankfurtski borzi
Največji padec so doživela orožarska podjetja, po začetnem šoku se padci začasno umirjajo.
