Z resolucijo ZN do znatnega znižanja porabe plastike do 2030
V izjavi so se države zavezale, da bodo naslovile škodo, ki jo ekosistemom povzroča netrajnostna raba proizvodov iz plastike, do leta 2030 pa znatno znižale porabo teh proizvodov.

Odpri galerijo
Po ocenah znanstvenikov na svetu letno proizvedejo več kot 300 milijonov ton plastike, več kot 5000 milijard kosov plastike pa konča v oceanih. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Države članice Združenih narodov so v petek na podnebnih pogovorih v Keniji podprle resolucijo, s katero so se zavezale do leta 2030 znatno znižati porabo proizvodov iz plastike, kot so vrečke, kozarci in pribor. Resolucija naj bi pripomogla k zmanjšanju več kot osem milijonov ton odpadne plastike, ki vsako leto pristane v oceanih.
V ministrski izjavi, ki so jo na podnebnih pogovorih ZN v Nairobiju dosegli na dan, ko so mladi po svetu s shodi zahtevali takojšnje podnebno ukrepanje, je medtem le nekaj besed o globalnem segrevanju in fosilnih gorivih, ki veljajo za glavnega krivca podnebnih sprememb.
V izjavi so se države zavezale, da bodo naslovile škodo, ki jo ekosistemom povzroča netrajnostna raba proizvodov iz plastike, do leta 2030 pa znatno znižale porabo teh proizvodov. Po nekaterih informacijah naj bi sicer nekaj bogatih držav, med njimi ZDA, prispevalo k mehkejši zavezi; osnutek ministrske izjave je namreč sprva predvideval znatno zmanjšanje porabe plastike do leta 2025.
Po ocenah znanstvenikov na svetu letno proizvedejo več kot 300 milijonov ton plastike, več kot 5000 milijard kosov plastike pa konča v oceanih.
V ministrski izjavi, ki so jo na podnebnih pogovorih ZN v Nairobiju dosegli na dan, ko so mladi po svetu s shodi zahtevali takojšnje podnebno ukrepanje, je medtem le nekaj besed o globalnem segrevanju in fosilnih gorivih, ki veljajo za glavnega krivca podnebnih sprememb.
V izjavi so se države zavezale, da bodo naslovile škodo, ki jo ekosistemom povzroča netrajnostna raba proizvodov iz plastike, do leta 2030 pa znatno znižale porabo teh proizvodov. Po nekaterih informacijah naj bi sicer nekaj bogatih držav, med njimi ZDA, prispevalo k mehkejši zavezi; osnutek ministrske izjave je namreč sprva predvideval znatno zmanjšanje porabe plastike do leta 2025.
Po ocenah znanstvenikov na svetu letno proizvedejo več kot 300 milijonov ton plastike, več kot 5000 milijard kosov plastike pa konča v oceanih.
Več iz rubrike
Slovenija v prvem četrtletju z velikim gospodarskim padcem
Naš BDP je v prvem trimesečju upadel za 0,8 odstotka, kar je največ med državami Unije, na udaru zlasti investicije v gradbene objekte, ugotavlja Surs.
Mateja Urlep: Predsodke podpihujejo tisti, ki branijo svoje milijardne interese
V podkastu z mag. Matejo Urlep o znanosti, pogumu, zdravstvu in izkušnjah v farmacevtskih multinacionalkah.