Z novim letom višje plače za 70.000 zaposlenih

Približno 70.000 zaposlenih se bo lahko z novim letom veselilo višje plače. Predvidoma se jim bo povečala tudi januarja 2020 in še enkrat januarja 2021. Za sindikate in najmanj plačane so to seveda razveseljive novice, gospodarstveniki in ekonomisti pa svarijo, da bi ti dvigi utegnili ponekod pomeniti tudi odpuščanja in pa da se rušijo plačna razmerja v podjetjih.

Levica je opoldne v parlamentarno obravnavo vložila predlog novele zakona o minimalni plači, pod katerega se je podpisalo 52 poslancev šestih koalicijskih strank in njihove zunajvladne partnerice. V noveli predlagajo, da se s 1. januarjem 2019 minimalna plača iz sedanjih 638 evrov neto dvigne na 667 evrov neto (886 evrov bruto), 1. januarja 2020 na 700 evrov neto (940 bruto), od 1. januarja 2021 pa naj bi se uveljavila formula, po kateri se bo minimalna plača avtomatično usklajavala tako, da bo vedno vsaj za 20 odstotkov presegala minimalne življenjske stroške. Danes bi to bilo 736 evrov bruto.

Eno od bistveni določil predloga je tudi, da naj bi se iz minimalne plače izključili vsi dodatki, tudi za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost.

»Nihče, ki dela 8 ur na dan, ne bo več životaril pod pragom tveganja revščine,« je napovedal koordinator Levice Luka Mesec. Po njegovih besedah novelo podpirajo tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, saj naj bi predstavljala smiselno ravnovesje med delovno aktivnostjo in neaktivnostjo, razhajanja so le v datumu izključitve dodatkov.

SDS na temo minimalne plače zahteva sklic nujne seje DZ

Poslanska skupina SDS je na temo minimalne plače vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ocenjujejo, da je sistem zagotavljanja minimalne plače, izhodiščne plače in urejanje s kolektivnimi pogodbami zasnovan nepregledno, med rešitvami pa vidijo uvedbo minimalnega plačila po urni postavki.

V SDS so v zahtevi za sklic nujne seje zapisali, da je celotni sistem zagotavljanja minimalne plače, izhodiščne plače in urejanje s kolektivnimi pogodbami zasnovan nepregledno in kompleksno. »Tako, da delavec niti ne ve, v katerih primerih so mu kršene pravice iz dela ali pa si ne more privoščiti dolgotrajnih sodnih postopkov oz. si jih noče privoščiti, da ohrani dober odnos z delodajalcem,« so dodali.

Pravičnejši sistem, ki zagotavlja minimalno plačilo, bi bil lahko po mnenju SDS sistem minimalnega plačila po urni postavki, pri čemer bi se z zakonom določilo minimalno urno postavko za plačilo delavca in upoštevalo različne delovne pogoje pri določitvi tega zneska ter sprejelo dodatne varovalke ob upoštevanju letnih uskladitev urnih postavk.

»Tako bi vsak delavec dobil vsaj takšno minimalno plačo, kolikor ur je dejansko delal tisti mesec, mesečno plačilo pa bi se oblikovalo na podlagi pretvorbe dejansko opravljenih urnih postavk, pri čemer bi se sprejelo tudi druge ustrezne varovalke po zgledu EU držav, ki bi preprečevale, da bi delavci opravljali delo pod določeno mejo števila ur na delovni dan,« so pojasnili.

V opozicijski stranki so ob tem izpostavili, da se za uvedbo minimalnega plačila na podlagi urne postavke odloča vse več držav, nazadnje je takšen sistem uvedla Nemčija (8,84 evra na uro).

V SDS so v zahtevi za sklic seje zapisali še predloga dveh sklepov, o katerih bi odločali člani odbora, in sicer da odbor vladi predlaga, da skupaj s pristojnimi ministrstvi in socialnimi partnerji opravi analizo uvedbe minimalne urne postavke in v roku 30 dni posreduje svoje stališče odboru. Prav tako predlagajo, da odbor v roku 30 dni opravi javno predstavitev mnenj, na katero se povabi predstavnike delodajalcev in delavcev ter druge osebe, ki bi lahko podale koristne informacije.