WEF: Namesto podjetij je potrebno začeti reševati ljudi

Skupina držav, ki zastopa največja svetovna gospodarstva, se je v sredo dogovorila, da bo začasno odložitev plačil dolga podaljšala za dodatnih šest mesecev, da bi podprla najranljivejše države v boju proti pandemiji covida-19.
 
Začasna zamrznitev plačil dolga, ki znaša več kot 14 milijard dolarjev, naj bi se iztekla konec leta. Nova odločitev državam v razvoju zamrznitev dolga podaljšuje do konca junija 2021 - da se slednje lahko bolj osredotočijo na programe zdravstvenega varstva in nujne spodbude gospodarstvu.
 
Napoved skupine G-20 je bila najprej objavljena na Twitterju med sestankom finančnih ministrov skupine in guvernerjev centralnih bank, kasneje pa potrjena na novinarski konferenci.


»Še več moramo storiti,« je na novinarski konferenci po srečanju dejal Mohammed Al-Jadaan, finančni minister Savdske Arabije in letošnji predsednik skupine G-20. »Zagotoviti moramo, da bodo te države v celoti podprte v njihovih prizadevanjih za spopad s pandemijo covid-19. [...] Dogovorili smo se, da bomo pobudo za odložitev dolga podaljšali za šest mesecev.«
 
Al-Jadaan je dejal, da bodo na spomladanskih sestankih aprila nadalje razpravljali o tem, ali naj se začasna zamrznitev podaljša še za dodatnih šest mesecev. Poudaril je, da je pandemija ogrozila fiskalno stabilnost številnih držav, zlasti najrevnejših.
 
Al-Jadaan je dodal še, da bo drugo srečanje finančnih ministrov prihodnji mesec, pred vrhom voditeljev 21. in 22. novembra. Po njegovih besedah ​​bo cilj doseči dogovor o okviru, ki presega celo sedanjo pobudo za opustitev dolga. Podrobnosti ni razkril.
 

Zamrznitev dolga je le prvi korak

 
Transparency International, Amnesty International in kolektiv skupin, imenovanih CIVICUS, so pred svojim zasedanjem finančnim ministrom skupine G-20 poslali opozorilo, da se svet spopada s krizo, kakršne v zadnjem stoletju nismo doživeli, in da je zamrznitev dolga le prvi korak. Čeprav je svetovno gospodarstvo s ponovnim zagonom podjetij in odprtju meja začelo postopno okrevati, je bilo slednje zelo neenakomerno.
 
Iz kolektiva skupin so dejali, da številne najrevnejše države še vedno porabljajo več za plačila dolgov kot za reševanje javnih storitev. Države G-20 so pozvali, naj zamrznejo obstoječi dolg vsaj do konca leta 2021. Nekatere države, kot je denimo Pakistan, pa zahtevajo popolno oprostitev dolga.
 

Reševanje podjetij ljudem ne bo pomagalo, da bi si opomogli od gospodarskih šokov

 
Po svoji naravi so gospodarski pretresi - kakršen nas je doletel po izbruhu covida-19 - nepredvidljivi. Vendar nedvomno vemo, da se bo v prihodnosti zgodil še kakšen. Naši gospodarski sistemi za preživetje pa so odvisni izključno od široko razširjenih vladnih in centralnih bank.

»Vlade bi morale preusmeriti spodbude za podjetja in usmeriti porabo v sisteme socialne zaščite, ki podpirajo posameznike in ublažijo gospodarske in socialne posledice recesije,« so enotni ekonomisti neprofitne organizacije Svetovni gospodarski forum (WEF).
 

Vladno posredovanje, moralno tveganje in razporeditev virov

Od izbruha covida-19 je pet vodilnih centralnih bank skupaj na trge vbrizgalo več kot pet bilijonov dolarjev. Vlade so tako »rešitev« podprle v upanju, da bodo krediti pritekli malim in srednje velikim podjetjem, ki bodo denar vrnili z obrestmi.

Finančna injekcija je mednarodnim delniškim trgom pomagala povrniti večino izgub, ki so jih utrpeli februarja in marca, a globalno razširjena brezposelnost in povečani stečaji ostajajo realnost za večino družbe.

Takšna ohlapna denarna politika je del več desetletnih trendov, ki se je v večini razvitega sveta končala z današnjo ničelno obrestno mero kreditov. Vendar pa so od velike finančne krize takšni posegi ustvarili občutek, da je nepremišljenost institucionalizirana in celo nagrajena, kadar so organizacije prevelike, da bi propadle. Ti ukrepi so imeli resne dolgoročne negativne posledice na potencialno rast in družbo, vključno s spodbujanjem moralnega tveganja.

Druga resna posledica takšnega moralnega tveganja, ki jo izpostavljajo pri WEF, je znatno povečanje števila tako imenovanih »zombi podjetij«. To so podjetja, ki lahko ustvarijo le zadostna sredstva za kritje plačil obresti, ne pa tudi glavnice. Od leta 2008 se je število takih organizacij v razvitem svetu bistveno povečalo.
 

Privatizacija dobička in izguba družbe

Pričakovali bi, da bodo podjetja, ki so imela prednost pri odpornosti po velikem vbrizganju javnega denarja med svetovno finančno krizo, preprečila propad finančnega sistema in rešila številne panoge.

V realnosti je tisto, kar smo doživeli v zadnjih nekaj letih, nadaljnje povečanje donosov delničarjev, večja zadolženost podjetij in znatno zmanjšanje produktivnih naložb ter raziskav in razvoja. Medtem ko so vlade nosile breme dogodkov, so podjetja zadnjih 40 let v bistvu denar porabila za vračanje kapitala delničarjem.

Nekateri upravičujejo tako očiten odmik od ekonomije prostega trga kot mehanizma za preprečevanje sistemskih neuspehov in nadaljnje škode za gospodarstvo. V resnici gre za politični in gospodarski sistem, kjer so dobički izključno last delničarjev, katastrofalne izgube pa so realnost družbe.

V bistvu so zaradi neusklajenih spodbud številna podjetja »prevelika, da bi propadla«. Tem organizacijam ni uspelo zgraditi odpornosti v dobrih časih, ki bi jim lahko pomagala prebroditi neizogibne izpade dohodkov.
 

Spodbude za spremembo: jasna ureditev in internalizacija stroškov

Podjetja po vsem svetu nadaljujejo pot nepremišljenega vedenja za kratkoročne donose vlagateljev v škodo dolgoročne vrednosti in družbene blaginje.

»Popraviti moramo podjetniške spodbude, da zagotovimo, da se velike vsote državne podpore ne bodo spet zaman porabile,« opozarjajo pri WEF. »Če bomo še naprej posredovali z denarno in davčno podporo brez ustreznih prilagoditev spodbud, bomo okrepili izkrivljanja in postavili temelje za nadaljnjo sistemsko nestabilnost v prihodnosti,« še dodajajo.

Za ponovno uravnoteženje spodbud, ublažitev moralnega tveganja in prilagoditev ekonomskih sistemov, moramo izvesti kritične regulativne in davčne reforme, pravijo ekonomisti WEF.

Predlagajo uravnavanje finančnega vzvoda in obdavčitve podjetij, kot spodbudo za doseg trajnostno učinkovitega rezultata. Poleg tega pri WEF opozarjajo, da bi morali imeti vzvodi podjetij mejo razmerja med dolgom in lastniškim kapitalom, medtem ko bi morali glede na velikost podjetja odpraviti izkrivljanja in popraviti zunanje učinke »prevelikega, da bi propadlo.«

Pri WEF so še mnenja, da moramo zgraditi povsem nove temelje za svoj gospodarski in družbeni sistem. Zahtevajo tržne spodbude, ki podjetjem zagotavljajo, da delujejo v interesu družbe.

»Vlade po vsem svetu so predolgo prezirale posledice denarnih in fiskalnih posegov na dolgoročno blaginjo in družbo na splošno. Čas je, da spodbudo uravnotežimo, tako da podjetja začnejo delovati v blaginjo deležnikom in družbi,« še pozivajo ekonomisti WEF.