Vzhodna Slovenija je med domačimi gosti še neodkrita

Turizem je pomembna gospodarska panoga, v naš BDP direktno prispeva kar 12,8-odstotni delež, ima pa tudi izjemne multiplikativne učinke. Kako veliki so, so na svoji koži v zadnjih mesecih zelo dobro izkusili mnogi ponudniki gostinstva, storitev in trgovine .... Zaradi epidemije COVID-19 so se potovanja dobesedno čez noč ustavila, turisti, ki so zadnja leta ta čas že v polni meri zasedli mnoge slovenske turistične kapacitete ostajajo doma, meje so še vedno zaprte, letalski prevozi omejeni. A tudi, ko bodo ti sproščeni, si turizem ne bo opomogel čez noč. Strah bo ostal, navade se bodo spremenile. A to ni nujno slabo. V krizi je pomembno videti priložnosti.

Pripravili smo serijo krajših intervjujev s predstavniki turistične panoge z rdečo nitjo, "kako naj slovenski turizem preživi krizo in iz nje izide še močnejši." K sodelovanju smo povabili različne predstavnike turistične panoge.

Mojca Leskovar, predsednica uprave Thermane Laško

Kako ste se soočili s krizo in kakšne posledice bo imela za vaše podjetje oz. vaše turistično območje?
 
V družbi Thermana smo se z nastalo krizo soočili zelo odgovorno in odreagirali hitro. Vse svoje nenujne dejavnosti (hotelska, wellness, bazenska, gostinska, kongresna dejavnost ...) smo zaprli s 14. marcem in podprli akcijo #ostani doma. Do 4. maja je v okviru naše družbe, v kateri je sicer zaposlenih 490 oseb, nemoteno deloval le Dom starejših Laško in oddelek za rehabilitacijsko zdravstveno nego, ki oskrbuje paciente k nam napotene direktno iz bolnišnic.



Kriza bo imela za naše podjetje nedvomno posledice. Zaradi zaprtja vseh nenujnih dejavnosti in zelo postopnega oživljanja dejavnosti od maja dalje ocenjujemo najmanj 30% izpad prihodkov. Takoj po izbruhu in hitrem širjenju epidemije v Italiji konec februarja so se pričele odpovedi rezervacij, z razglasitvijo epidemije so bile odpovedane vse rezervacije za drugo polovico marca, za april, maj in veliko tudi za junij. Za junij predvsem iz naslova kongresnih in športnih dogodkov. Za drugo polovico leta smo imeli zaenkrat tri pomembnejše odpovedi iz naslova mednarodnih dogodkov z večjim številom udeležencev. Ostajamo optimisti, a z nejasnimi pravili in neznankami glede odprtja dejavnosti, glede omejitev organizacije dogodkov z večjim številom udeležencev ter nejasnostmi glede prehajanja mej je situacija iz dneva v dan slabša.

Kako se boste spopadli s posledicami krize in kako boste prilagodili svoje produkte in storitve?
 
Za večje kongresne in športne dogodke se trudimo poiskati alternativne termine, prav tako smo spodbujali goste, da so termin za počitnikovanje prestavili na drugo polovico leta in ne odpovedali. Spodbujali bomo slovenske goste k temu, da nas obiščejo, bodisi na dnevni izlet ali na sproščujoče wellness počitnice v destinaciji Laško, ki ponuja mnogo. Kar se tiče tujih trgov, se bomo usmerili na hrvaški, avstrijski trg in ostale, ki počasi sproščajo svoje restriktivne ukrepe in se gre nadejati, da bodo kmalu dovolile potovanje v Slovenijo. Osredotočamo se tudi na prodajo naših storitev v poletnem času in preko digitalnih medijev skrbimo za večanje prepoznavnosti blagovne znamke Thermana. Pri izvajanju dejavnosti se držimo strogih kriterijev higiene in smernice na tem področju bomo izkoristili za izboljšanje naše ponudbe ter udobja in varnosti za goste kot tudi zaposlene.

V sklopu naše ponudbe smo ob prvem sproščanju ukrepov v začetku maja odprli wellness spa center ter kavarno hotela Thermana Park. V prvi vrsti z namenom, da vidimo odziv naših gostov, da proučimo izvedljivost ukrepov tudi za polno zasedenost kapacitet, da se zaposleni prilagodijo novim razmeram in seveda, da vnesemo v naše prostore življenje. Veseli nas, da smo med gosti, ki jih v tem hipu predstavlja povečini lokalno prebivalstvo, zasledili povečan interes po storitvah wellness tretmajev in neg telesa, kar lahko pripišemo deficitu teh storitev v preteklih mesecih. Gostje so storitve, razvajanje in socializacijo pogrešali.
 
Poleg otvoritve hotelov bo naslednji večji korak otvoritev bazenov in fitnes centrov, kdaj jih bomo odprli, pa je najpogostejše vprašanje zadnjih dni.
 
Opažamo, da se ljudje zavedajo pomembnosti zdravega načina življenja, da je delovanje bazenov, wellnes, športnih centrov pomembno za človeka in krepitev zdravja. Vse bolj se trudimo živeti zdravo, skrbeti za dobro počutje, delovati preventivno v smislu ohranjanja zdravja. Kakor opažamo med našimi gosti, je povpraševanje po tem, kdaj bomo odprli bazenske kapacitete najbolj pogosto in nam ga zastavljajo dnevno, ter daje vtis, da ljudi ni strah oditi v bazene. Ljudje so tega željni in tovrstne dejavnosti potrebujejo za svoje dobro počutje, seveda pa se morajo izvajati ob visokih varnostnih, a še vseeno smiselnih protokolih.

Turizem zadnja leta zaznamujejo različne svetovne krize, terorizem, podnebne spremembe itd, zdaj še zdravstvena epidemija. A, če drži, da je vsaka kriza priložnost, potem je tudi ta. Kje vi vidite priložnosti za slovenski turizem v okviru trenutne situacije?

Slovenija je čudovita. Vemo, da je izjemno raznolika in pestra v svoji majhnosti, vendar pa se do te krize tega nismo morda tako dobro zavedali. Zdaj bo čas, da jo podrobneje spoznamo. In na ta način tudi podpremo številne sodržavljane, ki se trudijo v smeri turističnega razvoja. Smernice, ki jih je že pred leti zastavil STO, da je Slovenija promovirana kot zelena in varna država, lahko v tej situaciji zelo dobro izkoristimo in majhnost naše države lahko postane naša konkurenčna prednost.



Pet ukrepov, ki bi jih država morala storiti, da bi pomagala turizmu?

Glede na sprejet zakon o garancijski shemi si želimo predvsem, da bi bili postopki pridobitve garancije za potrebe likvidnosti enostavni, hitri ter učinkoviti, s čim manjšimi administrativnimi procedurami. Prav tako bi bilo nujno, da bi ta garancijska shema trajala tako dolgo, da bo turizem spet začel normalno delovati. V primeru, da bi se garancijski potencial, ki je danes definiran v višini 10% prihodkov oz. 10% izplačanih plač, izkazal za premajhnega, pričakujemo, da bo vlada ta delež zvišala. V nadaljevanju pričakujemo podaljšanje pomoči v smislu pokritja nadomestil za plače za čakanje na delo do ukinitve vseh omejitvenih preventivnih ukrepov in glede na postopno oživljanje vsaj še nekaj mesecev po tem ter s tem reševanje delovnih mest na daljši rok. Kritje nadomestil za plače bi moralo biti sorazmerno z obsegom poslovanja in zaposlovanja. Potrebna bo tudi pomoč pri zniževanju nekaterih drugih stroškov. Turistična podjetja smo se znašla v situaciji, ko v mirovanju objektov tečejo števci na več ravneh, priključnine, omrežnine, takse … Na ravni občin pa komunalne storitve, NUSZ. Pričakujemo, da nam bo tretji paket ukrepov prinesel drastično znižanje teh stroškov. In tudi glede turistične takse je zdaj morda pravi čas, da se sprejme zakonodaja, katera bo urejala namensko porabo teh sredstev.

Pet ukrepov, ki jih zagotovo ne bi smela uvesti, saj s temu ne bo doprinesla k zagonu turizma?

Prav gotovo na turistično gospodarstvo ne vplivajo dobro nejasnosti glede možnosti odpiranja dejavnosti, nejasna navodila do zadnjega, kakšni naj bodo odslej varnostni protokoli v posameznih turističnih dejavnostih. Neugodno je prehitro izklapljanje državne pomoči, pri čemer ni prav nobene zagotovitve, da bodo lahko podjetja z začetkom junija zagnale vse svoje dejavnosti. Negativen je dualizem, pri čemer se določene gospodarske dejavnosti zelo hitro vračajo nazaj v ustaljene tirnice ali že nekaj časa povsem normalno delujejo, spet drugim se te možnosti ne da.

Pet ukrepov, ki bi jih k zagonu slovenskega turizma lahko doprinesli poslovni subjekti s povezovanjem in skupinskimi akcijami?

Povezovanje in sodelovanje je vedno dobra rešitev, vendar je potrebna dobršna mera zaupanja, da do tega pride. V nekaterih destinacijah, kjer turizem kot praktično edina dejavnost živi že več desetletij, so povezovalne veščine dodobra razvili in jih že tržijo. Spet drugje se tega še učimo. Morda bi bilo na mestu tudi destinacijsko povezovanje, prehajanje iz regije v regijo kot namig za poletno počitnikarjenje po naši državi, ki bi tako pokazala svojo pestrost turističnih doživetij. Zagotovo je potrebna promocija pozitivnih zgodb, ki bi v prebivalcih Slovenije popravilo splošno podobo o slovenskem turizmu in vzbudilo željo, da se namesto na tuje otoke raje podajo v kotičke naše dežele.



Turizem niso samo Ljubljana, Bled in Portorož. Prav tako slovenski turisti niso nezaželeni povsod, kot je te dni dobiti občutek v slovenskih medijih. Slovenijo je treba promovirati kot aktivno, zeleno, varno in prijetno počitniško destinacijo tudi med nami, Slovenci, zato pozdravljamo vse napore, ki jih STO vlaga v to z željo, da se v prihodnosti bolj usmerijo tudi v promocijo vzhodne Slovenije, ki je turistično deficitna in še neodkrita, ima pa v sebi nedvomno velik potencial za dobra turistična doživetja.

Kako vidite prihodnost turizma v Sloveniji, kaj se bo spremenilo na boljše in kaj na slabše?

Slabo je zagotovo to, da bo okrevanje nedvomno večletno. Od rekordnih prihodkov iz strani turizma smo zavoljo krize sedaj za nekaj časa v merilu obsega in prihodkov "obstali". Na boljše se lahko spremeni dojemanje naše države kot jo vidimo mi sami, boljše bo morda to, da si bomo namesto oddaljenih turističnih središč izbirali bližje lokacije za oddih in sprostitev, predvsem zaradi varnostnega vidika. Kriza bo v nas nedvomno pustila tudi okoljski pečat. Tisti, ki nismo povsem nedovzetni za okolje, bomo postali bolj trajnostni, odgovorni do okolja, z večjim zavedanjem, kako lahko kot posamezniki vplivamo na svet okrog nas.