Vzajemni skladi lani zbrali več kot banke
V nadaljevanju preberite:
Prilivi v vzajemne sklade slovenskih upravljavcev so bili lani večji od povečanja sredstev gospodinjstev in nefinančnih družb na bančnih računih. To kaže, da se prebivalci vse bolj zavedajo aktivnejšega varčevanja. Zanimivo pa je, da se je sprememba zgodila v obdobju razmeroma ugodnih obrestnih mer za depozite. Po podatkih agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so neto prilivi v vzajemne sklade lani znašali rekordnih 529 milijonov evrov. V prvih 11 mesecih so se vloge gospodinjstev povečale za 453 milijonov evrov, vloge nefinančnih družb pa so se celo zmanjšale za 271 milijonov evrov.
Kakšen donos so lani ustvarili vzajemni skladi? Koliko premoženja upravljajo? Zakaj se je rast bančnih depozitov ustavila? Kakšne so obrestne mere?
.Več iz rubrike
Slovenija v prvem četrtletju z velikim gospodarskim padcem
Naš BDP je v prvem trimesečju upadel za 0,8 odstotka, kar je največ med državami Unije, na udaru zlasti investicije v gradbene objekte, ugotavlja Surs.
Mateja Urlep: Predsodke podpihujejo tisti, ki branijo svoje milijardne interese
V podkastu z mag. Matejo Urlep o znanosti, pogumu, zdravstvu in izkušnjah v farmacevtskih multinacionalkah.
