Vzajemni skladi lani zbrali več kot banke

V nadaljevanju preberite:
Prilivi v vzajemne sklade slovenskih upravljavcev so bili lani večji od povečanja sredstev gospodinjstev in nefinančnih družb na bančnih računih. To kaže, da se prebivalci vse bolj zavedajo aktivnejšega varčevanja. Zanimivo pa je, da se je sprememba zgodila v obdobju razmeroma ugodnih obrestnih mer za depozite. Po podatkih agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so neto prilivi v vzajemne sklade lani znašali rekordnih 529 milijonov evrov. V prvih 11 mesecih so se vloge gospodinjstev povečale za 453 milijonov evrov, vloge nefinančnih družb pa so se celo zmanjšale za 271 milijonov evrov.
Kakšen donos so lani ustvarili vzajemni skladi? Koliko premoženja upravljajo? Zakaj se je rast bančnih depozitov ustavila? Kakšne so obrestne mere?
.Več iz rubrike
Januarja dvoodstotna letna inflacija, mesečno pa deflacija
Hrana in brezalkoholne pijače so se na letni ravni podražile za 2,3 odstotka, cene v restavracijah in hotelih pa za skoraj pet odstotkov, ugotavlja Surs.
Svarilo fiskalnega sveta: Primanjkljaj se bo drastično povečal
Primanjkljaj brez interventnih ukrepov naj bi se letos povečal za kar 1,6 milijarde evrov, kar ogroža vzdržnost državnih financ, svari fiskalni svet.