Vsak četrti na novo brezposelni je gostinec

Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je v mesecu marcu 2020 medletno povečala za 0,3 %, od tega predvsem zaradi rasti v sektorju država (4,9 %), medtem ko je v zasebnem sektorju upadla za 1,4 %. Zaradi ugodnega učinka davčnega bremena, ki je nastal zaradi nižjih bruto plač, se je povprečna neto plača povečala za 1,6 %, od tega v sektorju država za 5,6 % in v zasebnem za 0,1 %.

Znižanje povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je bilo v precejšnji meri posledica sprejetih ukrepov države, povezanih z epidemijo COVID-19 (predvsem izplačil nadomestil plače v breme države v primeru napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo). Po metodologiji statističnega raziskovanja ta nadomestila niso vključena v bruto in neto plačo, saj plača zajema le tisti del prejetih izplačil, ki so bila izplačana v breme (iz sredstev) delodajalca.

Iz tega vidika so ti podatki neprimerni za analizo, saj vključujejo pri številu zaposlenih nespremenjeno število oseb (imenovalec), pri bruto plačah (števec) pa le tisti del plače, ki je bil v breme delodajalca. Kljub temu ti podatki podajajo sliko, v katerih dejavnostih je bilo delovno bolj intenzivno in kjer poslovni subjekti pretežno niso koristili možnosti čakanja na delo.

Te dejavnosti so bile zdravstvo, energetika, kmetijstvo, rudarstvo, oskrba z vodo, izobraževanja in javna uprava, kjer se je povprečna izplačana plača medletno povečala od 9 % (zdravstvo, tudi zaradi nadur) do 2,8 %.

Na dnu so bile dejavnosti, kjer se je povprečna izplačana plača iz sredstev delodajalca najbolj znižala (zaradi uvrstitve večjega deleža zaposlenih na čakanje na delo), in sicer gostinstvo (-19 %), kultura (-9 %), druge dejavnosti (-5 %), finance (-3 %), trgovina (-3 %) ter promet (-2,9 %).

Po podatkih FURS (na osnovi REK obrazcev) je ukrep čakanja na delo in višje sile v marcu 2020 uveljavljalo okoli 24 tisoč delodajalcev (zgolj zasebni sektor je lahko uveljavljal povračilo) v celotnem znesku 106 mio EUR. Od tega je bilo 80 % namenjeno ukrepu čakanja na delo. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS je bilo do 15. maja 2020 za mesec marec 2020 izplačilo izvedeno za okoli 94 tisoč zaposlenih oseb.

Število registrirano brezposelnih je 13. marca 2020 (epidemija je bila razglašena 12. marca) znašalo 75 tisoč, do 20. 5. 2020 pa je po neuradnih podatkih naraslo na 90 tisoč. Dnevni prirast se v zadnjem tednu (od 14. do 21. maja) umirja, predvsem zaradi ponovneaktivacije storitvenih dejavnosti.

Maja 2020 bo povprečno število brezposelnih glede na maj 2019 večje za šestino (za okoli 13.000). Po dejavnostih so podatki znani do aprila. Od 12 tisoč novih brezposelnih jih je 27 % odpadlo na gostinstvo, 15 % na trgovino, 14 % na predelovalne dejavnosti in 8 % na druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kar pomeni, da so odpuščala pretežno podjetja, ki so bila neposredno prizadeta zaradi odlokov o omejitvi prodaje končnim potrošnikom.