Vsak četrti na novo brezposelni je gostinec
Bojan Ivanc, glavni analitik pri GZS: Maja letos bo povprečno število brezposelnih glede na maj 2019 večje za šestino (za okoli 13.000).
Odpri galerijo
Brezposlenost je najbolj zadela v tiste panoge, kjer so zaradi epidemije morali zapreti svoja vrata.
Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je v mesecu marcu 2020 medletno povečala za 0,3 %, od tega predvsem zaradi rasti v sektorju država (4,9 %), medtem ko je v zasebnem sektorju upadla za 1,4 %. Zaradi ugodnega učinka davčnega bremena, ki je nastal zaradi nižjih bruto plač, se je povprečna neto plača povečala za 1,6 %, od tega v sektorju država za 5,6 % in v zasebnem za 0,1 %.
Znižanje povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je bilo v precejšnji meri posledica sprejetih ukrepov države, povezanih z epidemijo COVID-19 (predvsem izplačil nadomestil plače v breme države v primeru napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo). Po metodologiji statističnega raziskovanja ta nadomestila niso vključena v bruto in neto plačo, saj plača zajema le tisti del prejetih izplačil, ki so bila izplačana v breme (iz sredstev) delodajalca.
Iz tega vidika so ti podatki neprimerni za analizo, saj vključujejo pri številu zaposlenih nespremenjeno število oseb (imenovalec), pri bruto plačah (števec) pa le tisti del plače, ki je bil v breme delodajalca. Kljub temu ti podatki podajajo sliko, v katerih dejavnostih je bilo delovno bolj intenzivno in kjer poslovni subjekti pretežno niso koristili možnosti čakanja na delo.
Te dejavnosti so bile zdravstvo, energetika, kmetijstvo, rudarstvo, oskrba z vodo, izobraževanja in javna uprava, kjer se je povprečna izplačana plača medletno povečala od 9 % (zdravstvo, tudi zaradi nadur) do 2,8 %.
Na dnu so bile dejavnosti, kjer se je povprečna izplačana plača iz sredstev delodajalca najbolj znižala (zaradi uvrstitve večjega deleža zaposlenih na čakanje na delo), in sicer gostinstvo (-19 %), kultura (-9 %), druge dejavnosti (-5 %), finance (-3 %), trgovina (-3 %) ter promet (-2,9 %).
Po podatkih FURS (na osnovi REK obrazcev) je ukrep čakanja na delo in višje sile v marcu 2020 uveljavljalo okoli 24 tisoč delodajalcev (zgolj zasebni sektor je lahko uveljavljal povračilo) v celotnem znesku 106 mio EUR. Od tega je bilo 80 % namenjeno ukrepu čakanja na delo. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS je bilo do 15. maja 2020 za mesec marec 2020 izplačilo izvedeno za okoli 94 tisoč zaposlenih oseb.
Število registrirano brezposelnih je 13. marca 2020 (epidemija je bila razglašena 12. marca) znašalo 75 tisoč, do 20. 5. 2020 pa je po neuradnih podatkih naraslo na 90 tisoč. Dnevni prirast se v zadnjem tednu (od 14. do 21. maja) umirja, predvsem zaradi ponovneaktivacije storitvenih dejavnosti.
Maja 2020 bo povprečno število brezposelnih glede na maj 2019 večje za šestino (za okoli 13.000). Po dejavnostih so podatki znani do aprila. Od 12 tisoč novih brezposelnih jih je 27 % odpadlo na gostinstvo, 15 % na trgovino, 14 % na predelovalne dejavnosti in 8 % na druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kar pomeni, da so odpuščala pretežno podjetja, ki so bila neposredno prizadeta zaradi odlokov o omejitvi prodaje končnim potrošnikom.
Znižanje povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je bilo v precejšnji meri posledica sprejetih ukrepov države, povezanih z epidemijo COVID-19 (predvsem izplačil nadomestil plače v breme države v primeru napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo). Po metodologiji statističnega raziskovanja ta nadomestila niso vključena v bruto in neto plačo, saj plača zajema le tisti del prejetih izplačil, ki so bila izplačana v breme (iz sredstev) delodajalca.
Iz tega vidika so ti podatki neprimerni za analizo, saj vključujejo pri številu zaposlenih nespremenjeno število oseb (imenovalec), pri bruto plačah (števec) pa le tisti del plače, ki je bil v breme delodajalca. Kljub temu ti podatki podajajo sliko, v katerih dejavnostih je bilo delovno bolj intenzivno in kjer poslovni subjekti pretežno niso koristili možnosti čakanja na delo.
Te dejavnosti so bile zdravstvo, energetika, kmetijstvo, rudarstvo, oskrba z vodo, izobraževanja in javna uprava, kjer se je povprečna izplačana plača medletno povečala od 9 % (zdravstvo, tudi zaradi nadur) do 2,8 %.
Na dnu so bile dejavnosti, kjer se je povprečna izplačana plača iz sredstev delodajalca najbolj znižala (zaradi uvrstitve večjega deleža zaposlenih na čakanje na delo), in sicer gostinstvo (-19 %), kultura (-9 %), druge dejavnosti (-5 %), finance (-3 %), trgovina (-3 %) ter promet (-2,9 %).
Po podatkih FURS (na osnovi REK obrazcev) je ukrep čakanja na delo in višje sile v marcu 2020 uveljavljalo okoli 24 tisoč delodajalcev (zgolj zasebni sektor je lahko uveljavljal povračilo) v celotnem znesku 106 mio EUR. Od tega je bilo 80 % namenjeno ukrepu čakanja na delo. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS je bilo do 15. maja 2020 za mesec marec 2020 izplačilo izvedeno za okoli 94 tisoč zaposlenih oseb.
Število registrirano brezposelnih je 13. marca 2020 (epidemija je bila razglašena 12. marca) znašalo 75 tisoč, do 20. 5. 2020 pa je po neuradnih podatkih naraslo na 90 tisoč. Dnevni prirast se v zadnjem tednu (od 14. do 21. maja) umirja, predvsem zaradi ponovneaktivacije storitvenih dejavnosti.
Maja 2020 bo povprečno število brezposelnih glede na maj 2019 večje za šestino (za okoli 13.000). Po dejavnostih so podatki znani do aprila. Od 12 tisoč novih brezposelnih jih je 27 % odpadlo na gostinstvo, 15 % na trgovino, 14 % na predelovalne dejavnosti in 8 % na druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kar pomeni, da so odpuščala pretežno podjetja, ki so bila neposredno prizadeta zaradi odlokov o omejitvi prodaje končnim potrošnikom.
Majski kompozitni (tržna proizvodnja in storitve) kazalnik nabavnikov v območju evra se je pričakovano izboljšal (s 14 na 31), vendar še vedno signalizira krčenjegospodarstva. Ključnirazlog za izboljšanje je umik omejevalnih odlokov v državah. Dejavnost gostinstva in turizma ostaja prizadeta zaradi ukrepov, ki omejujejo način koriščenja in število potrošnikov teh storitev. Tako proizvodnja kot storitve so nadaljevale z zniževanjem zaposlenih, v luči šibkega povpraševanja. Sheme financiranja čakanja na delo so znižale število brezposelnih na kratek rok, odločitev o tem pa bodo v prihodnjih mesecih sprejele družbe na podlagi ocene moči povpraševanja. V maju so se zaloge naročil močno znižale, kar ni najboljša popotnica za prihodnje mesece. V proizvodnem sektorju podjetja nudijo velike diskonte, da zapolnijo svoje praznekapacitete, kar znižuje cene v industriji, in sicer najhitreje po oktobru 2009. Padec končnih cenindustrijskih izdelkovje tudi posledica padca cen surovin, ne le nižanja marž v vmesnih fazah proizvodnje oziroma predelave. Cene industrijskih proizvodov vSlovenijiso se na letni ravni (od aprila 2019 do aprila 2020) znižale povprečno za 0,4 %. Znižale so se tudi cene proizvodov, prodanih na tujemtrgu (za 1,2 %), medtem ko so se cene proizvodov, ki so bili prodani na domačem trgu, zvišale za 0,3 %.V enemletu so sev Slovenijinajizraziteje znižale cene v proizvodnji kovin (za 5,5 %) in v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za 4,5 %), opazneje zvišale pa so se cene v zbiranju, prečiščevanju in distribuciji vode (za 10,3 %).Trendi v zadnji dejavnosti so predvsem posledica dviga cen končnim potrošnikom. V Nemčiji in Franciji je bil padec gospodarske aktivnosti nižji kot v drugih državah območja evra,k čemer so prispevale večje podpore gospodarstvu ter dejstvo, da so sedeži multinacionalk v teh dveh državah. Markit si redko kdaj privošči oceno o padcu BDP, vendar se je tokrat prekršil ter napoveduje celoleten upad v območju evra v višini 9 % BDP. Do teh ocen smo zadržani
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
