Vrhovno sodišče ugodilo Kovačiču; sledil bo nov referendum o zakonu o drugem tiru

Vrhovno sodišče je med drugim ugotovilo, da je vlada s proračunskimi sredstvi (v višini 97.000 evrov) financirala nedopustno referendumsko kampanjo.
Ocenilo je, da mora biti zakon o drugem tiru na referendumu potrjen brez kakršnegakoli dvoma o nepravilnostih, zaradi česar je treba referendumske postopke ponoviti.
Iz končnega poročila Državne volilne komisije (DVK) o izidu referenduma izhaja, da je na referendumu o zakonu o drugem tiru konec lanskega septembra glasovalo 20,55 odstotka vseh, ki so imeli pravico glasovati. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka.
Referendum ni uspel tako zaradi prenizke udeležbe kot zaradi rezultata samega. A še preden je zakon lahko začel veljati, se je Kovačič zoper poročilo DVK pritožil zaradi nepravilnosti, ki so po po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid. Pritožil se je tudi zoper sklep vlade, s katerim je ta dodelila 97.000 evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu oziroma za promocijo glasovanja za na referendumu.
Vrhovno sodišče se je v nadaljevanju obrnilo na ustavno sodišče, ki je konec januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem po oceni ustavnih sodnikov ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja le, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu.
Vrhovno sodišče je nato na podlagi te odločitve ustavnih sodnikov odločilo o Kovačičevi pritožbi, pred tem pa je danes izvedlo tudi javno obravnavo, na kateri so pričali ključni deležniki.
Več iz rubrike
Lani rekordne naložbe, letos bolj skromno
Omrežnine bodo letos prinesle premalo za naložbe v omrežja, verjetno jih bo treba do leta 2027 povišati.
V časih velike negotovosti naj Evropa odgovori premišljeno
Protekcionistični ukrepi ZDA negativno vplivajo na gospodarsko rast, ki bi bila lahko nižja za pol odstotne točke, vpliv na inflacijo za zdaj še ni znan.